Husu, Franc (1915–2003)

Husu Franc, prevajalec, publicist, profesor, klaretinec, r. 24. jan. 1915 na Proseku pri Trstu, živi v Rimu. Oče je bil vrtnar in vaški cerkovnik, poznal pet jezikov, mati Jožefa Verša. Prvi od osmih otrok je H. obiskoval na Proseku pet let slov. osn. š., v sept. 1926 so ga poslali v šolo h klaretincem v Antrodoco, Albano Laziale in Frascati. Posvečen v duhovnika 17. febr. 1940. Učil tri leta filozofijo v Albanu, nato doktoriral iz bogoslovja na Angelicum v Rimu. Od 1940 do 1950 kpl v župniji Srca Marijinega v Rimu, istočasno tudi prof. modroslovja. 1946 sprejel ur. revije it. klaretincev Messaggero del Cuore di Maria in bil njen glavni ur. in pisec do 1958. Od 1950–52 rektor malega semenišča v Galbiate (Como), od 1952–58 spet kpl v baziliki Srca Marijinega v Rimu, od 1958–64 žpk v Palermu, od 1964–66 rektor novega malega semenišča klaretincev v Lierni (Como), od 1966–69 provincialni vikar it. province klaretincev, od 1969 do danes kpl v baziliki Srca Marijinega v Rimu in prof. na drž. sr. š. S publicistično dejavnostjo je H. začel s sodelovanjem pri glasilu klaretincev Messaggero del Cuore di Maria. Tu je do 1966 objavil veliko člankov verske in apologetične vsebine ter s področja zgod. Cerkve, vrsto zabavnih sestavkov in pesmi (svojih in prevedenih iz slov., španšč. in franc). V isti reviji je objavil tudi skoraj polovico prevoda Jurčičevega romana Deseti brat. 1950 je izšlo v Rimu delo na 780 straneh Vita di S. Antonio Maria Claret, to je prvi poglobljen in razčlenjen življenjepis v it. o ustanovitelju klaretincev. Istega leta je izšlo tudi delo Antonio Claret: compendio biografico. V svojem prevajalskem delu se je H. s posebno ljubeznijo lotil slov. literature, s katero se je začel ukvarjati, da bi zaradi oddaljenosti ne pozabil materinega jezika. Predvsem ga je navdušil Prešernov Krst pri Savici, ki ga je prevajal in pilil osem let. Izšel je v Lj. 1972 v dvojezični izdaji Krst pri Savici – Il Battesimo presso la Savizza. V prevodu je čutiti vpliv Carduccija, Leopardija in Manzonija. Sam H. pravi, da je Prešerna prevajal »v njihovem stilu«, ker misli, »da morajo imeti prevodi starejših pesnikov tudi neki nadih dobe, v kateri so živeli«. To je vidno tudi v prevodu Prešernovih Poezij, ki so izšle v Lj. 1976 Poesie, prevod Preš. Poezij v it. Za Cankarjevo stoletnico je napisal izčrpen oris o pisatelju v članku Ivan Cankar, Osservatore Romano 21. febr. 1976. Prevedel je tudi enajst Cankarjevih črtic o materi, ki so 1977 izšle v Trstu v knjigi z naslovom Ivan Cankar – La madre. H. neobjavljena dela so: knjiga Alojza Rebule Smer nova zemlja; Zgodovinski oris klaretincev (v it.); Biografia del Servo di Dio Antonio Martino Slomšek (skoraj 500 strani); Šopek brošuric sv. Antona M. Claret (iz španšč.); nekaj zbirk lastnih pesmi (v it.).

Prim.: Vprašalna pola; Pogovor s prevajalcem Prešernovega Krsta F. H-jem, M(Trst) 1973, 6–8 s sl.; PDk 29. maja 1977, 5; N. P., Prešeren v Attemsovi palači, M(Trst) 1977, 40; Prešernov večer v palači Attems, KatG 3. mar. 1977, 4; F. Bole, Pisatelj pater F. H. ni hotel pozabiti slovenščine, Ognjišče 1978, št. 2, 7–10 s sl.

Češč.