Humar, Zdenka (1913–1991)

Humar Zdenka por. Ralca, dr. med., predavateljica, strokovna delavka in pisateljica, r. 13. avg. 1913 v Kopru, živi v Ljubljani. Oče Ivan je bil sodni uradnik, mati Josipina Blažič. Klasično gimn. je dovršila v Mrbu 1932, prvih pet semestrov medicinske fakultete v Ljubljani, diplomirala pa je v Zgbu 31. marca 1938. Staž je opravila v Mrbu in Lj., nato je vodila zdravstveno kolonijo na Pohorju. Specialistični staž je pričela na ginekološko-porodniškem oddelku splošne bolnišnice v Mrbu in ga nadaljevala na pediatričnem oddelku zagrebške klinike, od marca 1940 kot volonter. Konec jul. 1941 so jo poslali v otroško okrevališče na Lokrum pri Dubrovniku, po pol letu so jo prestavili na pediatrični oddelek splošne bolnišnice Sarajevo, kjer je ostala do osvoboditve mesta apr. 1945. Nato je 4 mesece zdravila vojake v Tuzli, zbolela in bila tri leta na zdravljenju. Okt. 1948 je bila nastavljena na pediatrični kliniki v Lj., kjer je bila do 1956 asistentka. Specialistični izpit iz pediatrije je napravila 1950 v Zagrebu, 1953 pa je obiskovala v Parizu tečaj socialne pediatrije. Do vključno 1969 je kot zunanji sodelavec Med. fak. vodila vaje s študenti na Pediatrični kliniki in predavala izbrana poglavja iz socialne pediatrije in otrokov razvoj. Predavala je na tečajih za srednje medicinske kadre in na višji šoli za socialne delavec. 1953–54 je bila nadzornica za strokovne predmete na š. za otroške negovalke. Občasno je delala v otroških posvetovalnicah v Lj., od 1954 pri organizaciji Centralnega otroškega dispanzerja in od 1956 pri organizaciji postpartalnega dela demonstracijskega centra za zaščito matere in otroka. Od 1956 do upokojitve je bila upravnica Centralnega otroškega dispanzerja. Od 1952–62 je vsako leto vodila podiplomske tečaje za delo zdravnikov na področju zdravstvenega varstva žene in otroka in na njih tudi redno predavala, prav tako je predavala na podiplomskih tečajih za babice in medicinske sestre. 1962 si je pridobila naslov docenta za pediatrijo. Še vedno predava na podiplomskih tečajih za stomatologe in na tečajih za zaščito matere in otroka, ki jih organizirata zavod za zdravstveno varstvo in Medicinska fak. Obenem je mentor za diplomska dela višjih medicinskih sester za teme iz socialne medicine. V enoti za zdravstveno varstvo otrok Tozd Center je odgovorni zdravnik. H. je pomagala pri organizaciji enot otroškega zdravstvenega varstva na področju OLO Lj. ter sodelovala pri organizaciji teh enot v republiškem merilu. Občasno je strokovno nadzorovala enote za zdravstveno varstvo matere in otroka pri zdravstvenih domovih. Več let je spraševala na strokovnih izpitih za medicinske sestre. Aktivno sodeluje v pediatrični sekciji SZD, kjer je bila leto dni tudi preds. Predavala je na tečajih PAZ 1948, imela vrsto predavanj v okviru šole za starše, ljudske univerze, OF, RK, tedna za zaščito matere in otroka itd. Od 1954 je bila članica sveta za zdravstvo MLO Lj., od 1955 članica sveta za zdravstvo OLO Lj., članica šolskega odb. na š. za otroške negovalke, od 1956–62 članica repub. komisije za varstvo matere in otroka in članica koordinacijskega odb. za UNICEF. 1963 je postala članica grupe ekspertov za analitične in epidemiološke raziskave za medicinske znanosti zveznega sveta za koordinacijo znanstvenih raziskav. Od 1963 je bila preds. komisije prve stopnje za kategorizacijo in evidenco otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri COD, od 1966 preds. kategorizacijske komisije druge stopnje pri sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo SRS. Udeležila se je več kongresov in strokovnih sestankov. Aktivno je sodelovala na I. kongresu jsl. pediatrov v Sarajevu 1952, na II. v Ohridu 1955, na VIL v Portorožu 1963, na I. za zaščito otrok v Bgdu 1955, na simpoziju o umrljivosti dojenčkov v Vzh. Berlinu in na zveznem seminarju za zaščito matere in otroka v Opatiji 1965. Do 1962 je bila preds. komisije za zdravstvo pri GORK. Napisala je več znanstvenih razprav v slov. in shr.: Naša iskustva sa gama–globulinom, MG 5, 1950, 109–10; Vloga domače industrije i uporaba dietetskih preparata u profilaksi probavnih i prehrambenih poremečaja. Objavljeno v knjigi Sarvan, Kostič, Skrivaneli, Avčin: Ishrana naše djece i njeni poremečaji, 1953, 348–52; Uporaba »umetne kibernacije v pediatriji«, ZdrV 23, 1954, 29–32; čemu otroški dispanzer, Medicinska sestra na terenu 1954, 66–68; Vloga sinusitisov v otroški patologiji (skupaj z M. šilcem, Kmetovo in J. Oršičem), ZdrV 25, 1956, 211–15; Tuberkulozna skleroza pri 11-letnem otroku, ZdrV 25, 1956, 235–37; Centralni dečji dispanzer v Lj., Komuna 1956, 38; Nekaj problemov zdravstvenega stanja otrok v Slov., v knjigi: Skrbimo za zdravje naših otrok, Lj. 1956, 29–34; Babica v zdravstveni zaščiti otroka, BabV 25, 1957; Osnovna načela sodobne otroške prehrane, ZdrV 27, 1958, 9–11; Perinatalna umrljivost na področju OLO Lj., ZdrV 28, 1959, 231–35; Preventivno delo otroških dispanzerjev in posvetovalnic, v: Preventivno zdravstveno varstvo v Ljubljanskem okraju, Lj. dec. 1960, 11–14 (cikl.); Zdravstveno varstvo otroka, BabV 28, 1960, 39–45; Zdrav otrok – materina sreča, Lj. 1960; druga, predelana izd. 1964; Tuberkulinski test kod djece besežirane u rodilištu, Zbornik VIII. kongresa pediatara Jsle., Zgb 1964, 20–24; Cilji in pota. V knjižici: Deset let dela centralnega otroškega dispanzerja v Lj., Lj. 1964, 7–11; Strokovne norme za delo otroških dispanzerjev in posvetovalnic. V biltenu: Elaborat o zdravstvenem varstvu žena, otrok in šolske mladine, Lj. 1964, 35–40; tukaj še: Delovni načrt za otroški dispanzer, 41–43, Otroški dispanzerji in posvetovalnice v okraju Lj., 44–45; Zdravstvena zaštita djece u jaslicama i obdaništima, Bgd 1965, 12 str. (cikl.); Einige Daten über Sauglingssterblichkeit in Jugoslawien. V knjigi: Sauglingssterblichkeit, Leipzig 1966, 204–07; Strah pri bolnem otroku. V knjižici: Strah ovira otrokov razvoj, Lj. 1966, 43–53.

Prim.: Osebni podatki; ULjBB I, 378–79; II, 492–93.

Jem.