Hrovatin, Anton (1803–1887)

Hrovatin Anton (Bekárjev), duhovnik, sin kmeta Mateja in Marije Švab, r. na Opčinah pri Trstu, h. št. 29, 28. dec. 1803, u. v Trstu 18. nov. 1887, naslednji dan pokopan na Opčinah. Po končanih študijih je 23. sept. 1827 prejel mašniško posvečenje. Služboval je kot kpl v Tomaju in pri Novem sv. Antonu v Trstu. 1836 je postal katehet (scuola normale; scuola primaria normale) in pozneje član več šolskih komisij. 1850 ga najdemo kot župnika pri Starem sv. Antonu v Trstu, kjer ostane do 1863, ko prevzame kot žpk vodstvo župnije Novega sv. Antona. Bil je tudi zadnji kaplan okoličanskega bataljona (cappellanus militiae territorialis Tergesti). 1863 je bil izvoljen v II. municipalni svet kot edini Slovenec izmed šestih predstavnikov okoličanskih »posestnikov«, ker je po starših podedoval rodno hišo in posestvo. H. je bil vedno «vzoren duhovnik, oče sirot in zapuščenih in zvest slovenski domovini. Bil je zaslužen za Cerkev in državo, sploh za občni blagor« (E 1887). Njegovo delo je našlo priznanje pri višjih cerkvenih in državnih oblasteh: bil je papežev komornik (monsignor), častni kanonik trž. stolnega kapitlja (imenoval ga je 1869 škof Legat), konzistorialni svetovalec, cesarski svetnik in vitez reda cesarja Franca Jožefa (imenovan za 60-letnico mašništva). Poročila o njegovem delu, zlasti ob praznovanju diamantne maše (60-letnice) poudarjajo predvsem njegovo dobrodelnost. Za diamantno mašo je npr. dal ubožnim openske župnije 200 gold., Družbi sv. Cirila in Metoda v Trstu 100 gold. S testamentom je razdelil svoje imetje med člane svoje družine. Njegovi potomci so imeli pravico do letne podpore 40 gold., če so nadaljevali šolanje na višjih šolah. V ta namen je bil ustanovljen pri takratni Trž. hranilnici poseben sklad, za katerega ni znana višina zneska in je po vojni 1919 usahnil. V testamentu omenja, naj se na dan sv. Simeona vsako leto razdeli po 1 gold. med najpotrebnejše openske reveže.

Prim.: Folium Terg.; ŠkATrst; žpk arh. Opčine; ZD 1886, 358, 400; E 19. nov. 1887; J. Merkù, »Fatti di luglio«, Zaliv 1972, št. 34–35, str. 48–49; Vas, ljudje in čas – zgod. Opčin, Trst 1975, 57–58, kjer je tudi fotografija rojstne hiše (Bekárjev berjač).

Škerl