Hreščak, Dušan (1909–1991)

Hreščak Dušan, politik in časnikar, r. 14. dec. 1909 v Lokvi pri Divači. Oče Alojz (gl. čl.), mati Marija Lantieri. Osn. š. je opravil v Lokvi in nato 2 letn. realke v Idriji, kamor se je 1922 preselila družina, ko je bil oče kazensko premeščen na Vojsko zaradi protifašizma in slovenstva (oče je krajši čas potem služboval v Gorjanskem, bil aretiran in izgubil službo, nato bil za ravnatelja v Delavskem konzumnem društvu v Idriji, a nov. 1926 se je pred konfinacijo moral umakniti v Lj.). V Idriji je H. hodil še tri leta v mešč. š., nato se je družina preselila v Gor. in si v ul. Orzoni dobila stanovanje, ki je kmalu postalo zbirališče protifašistov: tu so litografirali Rdeči prapor in Delo, čakali na ponarejene potne liste in tu je bil aretiran Vatovec zaradi Kogejevega vohunstva. Po pripravnici je H. hodil v Istituto Commerciale, deloval v Prosvetni zvezi, prebiral marksistično literaturo in se udeleževal polit. tečajev za mladino. Tako avg. 1928 v Kanalskem Lomu, ko je L. Bergant v Gor. ponoči likvidiral (21. avg. 1928) Viktorja Kogeja in še enega fašista; tečaj so prekinili, policija je zaprla H-a, brata Milana (padel v NOB pri Semiču) in druge mladince. Osumljen sodelovanja z Bergantom se je H. znašel pred posebnim sodiščem v Rimu in bil 11. maja 1929 po tridnevni razpravi in kljub pomanjkanju dokazov obsojen na 27 let in 1 mesec zapora. 10 let in 3 mesece je presedel v it. polit. zaporih: najprej 2 leti v samici v Fossombroneju (Ancona), kjer je bil med zaporniki tudi Scoccimarro; po uvedbi zakonika Rocco (1931) je zapustil samico in bil premeščen v Lucco, kjer je bil takrat tudi A. Sfiligoj in kjer se je srečal s člani gibanja Giustizia e Liberta ter z anarhisti, v Fossanu (Cuneo) je bil skupaj z Barkovljanom Kolaričem in Tržačanom Frausinom, nato še v Castelfranco Emilia; zadnje mesece pred pomilostitvijo je prestal v Civitavecchii; v Trst je prišel za svoj 29. rojstni dan. Z vladnim odlokom je bil H. izgnan že marca naslednjega leta, ker je po očetu dobil jsl. državljanstvo. V Lj. je študiral kot privatist in 1941 maturiral na trg. akad.; medtem si je pomagal s prevajanjem upravnih aktov za banovino. Ob it. okupaciji je bil febr. 1942 interniran v Gonarsu in nato bil do sept. 1943 v taborišču v kraju Renicci pri Anghiariju (Arezzo). Dec. 1943 je bil v Trstu, dobil stik z OF in odšel na Kočevsko, bil vključen v propagandni odsek 18. divizije, nato je bil v VIL korpusu in končno na glavnem štabu; dodeljen je bil redakciji LdP. Maja 1945 je prišel v Trst in bil v uredništvu Tanjuga; kmalu je prevzel tiskovni urad PNOO, od 26. nov. 1945 do sklenitve mirovne pogodbe je bil nato odgovorni urednik PDk. Do Kominforma je bil v odboru za mednarodno akcijo za obnovitev kulturnih domov, po jun. 1948 je prevajal v it. protikominformovske članke za it. liste v Trstu in na Reki. Jeseni 1948 se je vrnil k PDk, kjer je ostal do maja 1965; v glavnem je pisal o it. notranji polit. Na tiskovnem oddelku dežele F-Jk je delal od 1967 do upokojitve (1. januarja 1975). V vsem povojnem obdobju je H. deloval v polit. organizacijah in bil v glavnem odboru NSZ, po njenem razpustu pa v trž. federaciji PSI. 1962 je kandidiral in bil izvoljen (največ preferenc) na listi PSI na občinskih volitvah v Trstu. Z levosredinsko koalicijo je 1965 postal prvi slov. odbornik v zgodovini trž. občinskega sveta. Dogodek je sprožil silno protislovensko kampanjo desničarskih krogov v Trstu in H. je doživel hrupno manifestacijo pod lastnim stanovanjem v ul. Brun–ner. Piccolo je tedaj posvetil tej zadevi celo stran in med drugim očital H-u, da se je bojeval za priključitev Trsta Jsli. 1966 in 1971 je bil potrjen na občinskih volitvah in bil vrsto let odbornik z raznimi funkcijami (za zdravstvo in higieno, ekonomat, socialno skrbstvo, javne ind. storitve, davke in pristojbine, proračun) vse do 1971, ko je propadla levosredinska koalicija. V tem času je skušal utrditi odprtost do slov. manjšine, ki je prišla do izraza 1965. 1978 ni več kandidiral. Zdaj zastopa občino v izvršnem svetu v SSG. Je preds. GlasbM in jo zastopa v kulturni komisiji SKGZ.

Prim.: Z. Jelinčič, D. Hreščak ob petdesetletnici, PDk 15. dec. 1959; Govor D. H. o pravicah Slovencev v občinskem svetu, PDk 6. jul. 1963; revija Trieste, št. 67, maj–junij 1965; Picc. 7. avg. 1965; PDk 24., 25. in 28. jul. 1965; 8. avg. 1965, 5; J. Koren, Ob 60-letnici D. H., PDk 14. dec. 1969, s sl.; KatG 30. nov. 1967; A. H., PDk 21. okt. 1977; osebne izjave (julija 1978).

S. P.