Höchtel, Barbka (1860–1920)

Höchtel Barbka, mladinska pisateljica, r. 23. okt. 1860 v Idriji, u. 1920 najbrž v Vetrinju. Oče Karel je bil iz Vrbe (Velden) na Kor. (r. 1830) in je prišel v Idrijo za notarja, bil je pristaš nem. liberalne stranke, 1861–70 idrijski župan ter je dal zgraditi ubožnico in vodnjak pred zbiralnico; 1870 je bil premeščen v Ljutomer, kjer je služboval do 1878, ko so ga odstavili. Mati Georgina Leller je bila iz Klosterneuburga na Nižjem Avstrijskem. H. je začela 1867 obiskovati idrijsko osn. š. in jo dovršila v Ljutomeru 1871. V š. se je poslovenila; morda je nanjo vplival narodno zavedni učitelj Ivan Lapajne, ki je učil v Idriji od 1869–71, nato v Ljutomeru. Po osn. š. se je H. najbrž doma pripravljala na študij učiteljišča, ki ga je najverjetneje dovršila v Gradcu. Prvo učiteljsko službo je dobila šele 1883 v Braslovčah, kjer je ostala do apr. 1885, nato je bila v Ljutomeru do 31. jul. 1891. Kje je učila potem, ni znano, 1912 je prišla na nem. osn. š. v Vetrinj na Kor. in tu je bila še 1917. V listu Vrtec je sodelovala 1873–75, najbrž na spodbudo I. Lapajneta, saj je imela tedaj le 13–15 let. Njeni prispevki so prevedeni iz nem.: Pirhi (1873) in Potrpežljiva Katinka (1874), in izvirni: V šoli in Ne lučaj kamenja! (1873), Boječi otrok (1874). Najdaljši prispevek je igra Star vojak in njegova rejénka (1875 v štirih nadaljevanjih). Igra je zgrajena simetrično, vsako dejanje ima deset prizorov, prizori so neprisiljeni in razgibani. Še istega leta je izšla v ponatisu v zbirki Gledališke igre za slov. mladino. Izdajatelj I. Tomšič je v uvodu zapisal, da je delo izdal na prošnjo mnogih prijateljev, ker »se mladina najhitreje uči slov. jezika s predstavljanjem kratkih, v čistem in pravilnem jeziku pisanih gledaliških iger«. Jezik je popravil Levstik, ki je vneto sodeloval pri V. Igra je prevod. Pozneje H. ni več pisala.

Prim.: A. Trstenjak, Slov. gledališče, 1892, 93; dr. Fr. Kovačič, Ljutomer, Mrb 1926, 100–101, 110, 229; Arko, 216, na 215 je Höchtlova slika; M. Jevnikar, Slov. mladinska igra, Prosvetni oder, Lj. 1943, 12; V. Smolej v SDL I, SGL I in Barbka Höchtlova, SR 1969, 309–318 z bibl.; KL Sje I, 72 (samo tu je navedena letnica smrti); ž. arh. Idrija.

Jem.