Hlavaty, Robert (1897–1982)

Hlavaty Robert, zdravnik in slikar, r. 4. dec. 1897 v Trstu očetu Francu prikrojevalcu in strokovnemu učitelju iz Prage in materi Mariji Bareš iz Budejovic na Češkem. Osn. š. (nem.) je obiskoval v Trstu v ul. Rismondo (tedanji ulici Fontana), tu sta mu bila učitelja slov. Čampa in Vršaj. Gimn. je obiskoval v frančiškanskem zavodu na Krku (1910–1919). Maturiral je kot privatist v Idriji (1921). Po maturi je nekaj časa služboval pri RAS-u (Riunione Adriatica di Sicurtà). S prihranjenim denarjem se je nameraval vpisati na münchensko akademijo umetnosti, a se je po prigovarjanju staršev odločil za medicino. Prva dva letnika je opravil v Lj. (1921–23), naslednja dva v Zagrebu (1923–25), zadnja dva pa v Padovi (promocija 15. jul. 1927). Med akad. študijem je bil član akad. društva Balkan v Trstu, v Lj. soustanovitelj Kluba naprednih slovenskih študentov, v Padovi pa je ustanovil akademsko društvo Nanos. 1927–29 je opravil na Dunaju specializacijo iz stomatologije. Nekaj časa je služboval kot asistent v tržaški bolnišnici, nato je prevzel zobozdravniško ordinacijo dr. D. Sardoča (konfiniranega na Liparih) v Trstu in Postojni. 1931 ga je hotela fašistična oblast konfinirati na Lipare, a se je zatekel v Jslo. Zaposlil se je na stomatološkem oddelku bolniške blagajne v Lj., hkrati pa opravljal tudi privatno zobozdravniško prakso. H. se je vrnil v Trst 1945 kot poverjenik jsle. uprave za zdravstvo takratne cone A in B. 1947 je prevzel poverjeništvo za zdravstvo v coni B (bivanje v Kopru). 1950 se je za stalno naselil na Opčinah in se posvetil privatni zobozdravniški praksi. V tem času pa je razvil tudi bogato kulturno dejavnost in bil več let predsednik SPZ. Kot slikar se je H. posvetil predvsem akvarelu, ilustraciji in karikaturi. Prve risbe so nastale v gimn. letih. 1921–23 je sodeloval kot karikaturist pri lj. Jutru. Akvarel pa je začel gojiti šele od 1931 dalje, to je v lj. času. Tu se je seznanil s slikarji (povečini pacienti!) predvsem »neodvisne« smeri in s tistimi iz tako imenovane »razvojne sredine«: M. Maleš, I. Čargo, Fr. Pavlovec, R. Slapernik, I. Vavpotič in kasneje Z. Mušič. Med temi ga je Pavlovec napotil k odkrivanju pokrajine in mu nakazal barvna sredstva. H. je preživljal počitnice na Murterju in na Kornatih. Tu je spoznal A. Sirka, ki je prav tako pustil viden vpliv v H. ustvarjanju teh let. V lj. času je H. izredno izčistil akvarelno tehniko in v poimpresionističnem okusu podajal lj. okolico in dalmatinsko marino. Ob vrnitvi v Trst se je H. zlahka vključil v tamkajšnje slov. likovno okolje in v novem razpoloženju izpopolnjeval svojo akvarelno govorico. Med vidnejšimi vplivi iz trž. časa velja omeniti najprej De Pisisovega, nato pa še posebno Spacalovega (dvodimenzionalnost). Važen premik v tem smislu pomeni njegova razstava (1954) v Mali galeriji v Lj. in dve leti kasneje na Reki. V tem času se je poskusil tudi s tempero (samostojna razstava 1957 v Ko pru). Odtlej se je vrnil k akvarelu in od 1958 zanimivo preosnoval dvodimenzionalnost v široke barvne sklade, ponazarjajoče pretežno kraške va si, tovarniške zidove in gmote ladij v pristanih. Barvni toni, ki so bili v lj. letih pretežno jesenski, v dotedanjih trž. letih pa živahni, so začeli zdaj ugašati in se ponekod (kraške zime) ožiti do monokromije. V motivnem pogledu se je v zadnjih dvajsetih letih H. umaknil v kraško samoto in jo prevrednotil v pravcato »kraško mistiko«. V teh delih se posebno oglaša želja po poenostavljanju in iskanju sinteze. H-jeva liričnost je tu prepojena z občutkom osamelosti in vdanosti, vendar mu pomeni kraška pokrajina kraj življenjskega zatišja. Vzporedno z akvarelom se je H. razvijal v ilustraciji in karikaturi: od ilustrativne spretnosti iz prvih časov do svojskega komentarja o človeškem dogajanju in poglabljanja psihološke vsebine. Dobrodušnost v karikaturah se popolnoma ujema z liričnim doživljanjem narave, kakršno razberemo v akvarelih. H. je zelo priljubljen akvarelist. Njegova dela so po kulturnih ustanovah in društvih, še posebno pa po zasebnih domovih. Ilustracije in karikature je objavljal v mlad. revijah (Galeb, Ciciban idr.) in v PDk. Za slikarjevo 80-letnico je izšla pri ZTT posebna knjiga, ki ji je napisal spremno besedo in dokumentacijo Milko Rener. V njej je 25 celo stranskih barvnih slik in še več črnobelih. – Važnejše H. samostojne razstave akvarelov: 1944 Galerija Pasaža v Lj.; 1947 Gal. Trieste v Tr.; 1949 Gal. Scorpione v Tr. (skupno z R. Saksido); 1954 Mala galerija v Lj.; 1956 Gal. ULUH na Reki; 1957 Koprski okrajni muzej (tempere); 1960 Gal. Moncenisio v Tr.; Avla OLO v Novi Gorici (skup no z Avg. Černigojem); 1961 Gal. Alla Loggia v Tr. (akvarele in tempere); salon Obzorja v Mrbu; 1963 Obč. gal. v Tr.; 1967 Kult. dom v Tr.; 1968 Obč. gal. v Tr.; 1969 Kraška hiša v Velikem Repnu; 1971 Gal. Rotovž v Mrbu; 1973 Obč. gal. v Tr.; 1974 Dolenjska gal. v Novem mestu; Mestna gal. v Piranu; 1975 Gal. Labirint v Lj.; 1976 Mala gal. v Sežani (akv. in risbe); Prosvetni dom na Opčinah; 1977 Prosvetni dom na Opčinah; 1978 Moderna gal. v Lj. (retrospektivna razstava); Gal. La Bottega v Gor. – Važnejše skupinske razstave: 1946 Gal. Trieste; 1947 Viložba antifašističkih amaterskih maležev v Pragi; 1949 Koper; 1951 Turin; 1952 Haag, Bgd; 1953 Portorož; 1956 Zgb; 1958 Nova Gorica; 1960 Postojna; 1964 Dubrovnik, Split, Šibenik, Zadar, Reka; 1972 Montreal; 1975 Padova, Ziig (Švica), Milan.

Prim.: Fr. Šijanec, Sodobna slov. likovna umetnost, Mrb 1961, 264–66; Cl. Martelli, Artisti triestini contemporanei, A. D. A., Tr. 1973, 233–34; M. Rener, R. Hlavaty (monografija), Tr. 1977 (tu je podan slikarjev življenjepis, umetniški razvoj in vsa dotedanja literatura); J. Koren, Dr. R. H., NRazgl 9. sept. 1977, 614; isti, Dr. R. H. osemdesetletnic PDk 4. dec. 1977, 3 s sl.; R. Hlavaty, katalog k razs. v Moderni gal. v Lj., 16. III.-2. IV. 1978 (besedilo M. Rener).

Ren.