Hladnik, Jurij (okoli 1800 | 1799–po 1848)

Hladnik Jurij, narodni delavec, r. okr. 1800 v Črnem vrhu nad Idrijo, ni ugotovljeno, kje in kdaj je umrl. V Lj. je dovršil gimn. 1818, pravo z doktoratom na Dunaju 1827. Na Dunaju je pripadal ožji Prešernovi družbi, preživljal pa se je kot domači učitelj pri dunajskih družinah. Ko je Prešeren zgubil službo v Klinkowstrdmovem zavodu, so ga prijatelji hoteli spraviti v družino, pri kateri je prej poučeval H., vendar zaradi »skromne zunanjosti in počasne govorice« ni bil P. gospodi prav všeč (SBL II, 521). Stopil je v službo pri Finančni prokuraturi v Lj., kamor je prišel za njim tudi Prešeren, da sta bila v letih 1829–31 tovariša. Oba sta se 1832 potegovala za samostojno odvetniško mesto v Lj., dobil pa ga je H. 9. nov. 1832. Kljub temu je ostal v finančni službi in bil s kamerno prokuraturo pred 1843 premeščen v Celovec, kjer se je 1848 uveljavljal med voditelji Slovenskega društva. Ustanovili so ga poleti 1848 in H. mu je bil starosta ali načelnik, Andrej Einspieler tajnik. Sobo so imeli v Beerovi kavarni. 24. nov. sta preds. in tajnik objavila, da hoče društvo »buditi in omikati slovensko narodnost s postavnimi sredstvi« in popraviti, kar je zakrivila žalostna minulost. Prvi javni zbor je bil 14. dec. 1848 in tedaj so H. izbrali za preds. Dunajska Slovenija ga je predlagala med kandidati za volitve v drž. zbor. V oktobrski vstaji je društvo zahtevalo, naj se razdeli Koroška dežela v dva okroga, slovenskega in nemškega. Ko je pod Bachovim absolutizmom prenehalo vsako javno delovanje, se je umaknil tudi H. v zasebno življenje.

Prim.: Slovenija 14. jul. 1848; Klagenfurter Zeitung 16. nov. 1848; Jos. Apih, Slovenci in 1848. leto, Lj. 1888, 139–40; Fr. Kidrič, Prešernov album, Lj. 1949, 269; Isti, Prešeren II, Lj. 1938, 62, 73, 107; SBL II, 521.

Jem.