Hebat, Henrik (1900–?)

Hebat Henrik, pesnik, r. 22. okt. 1900 v Braniku na Vipavskem, živi v Argentini. Oče Henrik, kmet, je bil iz Renč, mati Karolina Mermolja. Po osn. šoli v domači vasi je prišel brez šolske podlage v Ljubljano in se v šolskem letu 1921/22 vpisal v prvi letnik kiparske šole na Obrtni šoli, toda s študijem ni prišel nikamor. Vrnil se je domov, se zadolžil, poročil in odšel v Argentino. V Lj. je bil član dijaškega krožka Lepa Vida in je zlagal pesmi. Srečko Kosovel ga je večkrat obiskal in ga pregovoril, da je dal 200 lir za revijo Lepa Vida, pričakoval pa je od njega več, kar zvemo iz Kosovelovih pisem prijateljem: »Hebata, ki je obljubil zalagati, ni, naredil je dolgove povsod in izginil...« (Vinku Košaku, 1. dec. 1922). Kosovel ga je takole označil Fanici Obidovi: »Še o Hebatu sem Vam pozabil reči; vidite, on je talent in jaz zelo razumem njegovo nemirno iskanje, njegovo hrepenenje, toda očitno mu manjka – kakor sem mu tudi jaz sam rekel – izobrazbe, ne mogoče šole, ali poznanja vsega, kar človeka obdaja, on bi moral citati tudi znanstvenih reči, da bi imel širok pogled v življenje, da bi bil vsaj informiran nekako o vsem... Sicer je pa on tudi dober risar.« Kot človeka pa ga ni cenil, ker ni držal besede. V 6., zadnji št. Lepe Vide je bil H. podpisan kot upravnik. Lepa Vida mu je priobčila štiri pesmi, še več pa jih je ostalo v njeni uredniški mapi, ki je v arhivu prof. Alfonza Gspana. Največ njegovih pesmi je izšlo v goriški Mladiki. 1920 pesem Solza in proza Odsevi; 1921 pesmi: Žalost, Poznaš te stene tihe sobe, Nocoj, Rdeče lilije, Moji mladosti spominu K. S., Jaz iščem ves večni čas, Roža bolečin, Zgodnja pomlad, Akordi srca in proza: Najlepši spomin, Dume, Slovo od Rihemberka; 1922 pesem Vipavska v kresni noči. Za M je prevedel tudi dve črtici: Rikard Katalinič-Jeretov, Pod svetilko (1921), in V. Jurković, Dedek Tunja (1922). Pesmi so otožne, češ da je vedno žalosten, bila sta sama in »jezero solz je bučalo med nama«, »ura je za uro huja«. Po obliki in izražanju so precej tradicionalne. Psevdonim Henrik Soča.

Prim.: Žpk arh. v Braniku; Alf. Gspan, Neznani Srečko Kosovel, Lj. 1974, 23–25, 28; A. Ocvirk, Kosovelovo ZbD III, 298 pass.; HI/1, 1097 pass.

Jem.