Hafner, Gema (1919–1996)

Hafner Gema, pesnica in prevajalka, r. 8. nov. 1919 v Trstu. Oče Ivan, želez. ur., mati Elvira Milotić iz Žminja. Ker je moral oče pred fašisti bežati v Sjo (1921), je H-jeva opravila osn. š. in 3 razr. meščanske š. v Krškem. Gimn. je začela tako, da je čez prve tri razr. opravila privatni izpit, redno pa je obiskovala razr. od 4. do 8. (1934–1940). Na zgb U je študirala psihologijo, pedagogiko, filozofijo in italijanščino (do 1944). Po vojni je bila najprej nekaj časa v Mrbu, nato učila v Postojni (1946) in v Trstu na srednji strok. š., nato na radiu Trst. V tem času je sodelovala v Gregorčičevi založbi (1946–47), nakar je bila kratek čas pedagog na reškem učiteljišču. Nato je na bgd U študirala angleščino in bila honorarni referent za slov. književnost na radiu Bgd. Od 1949 spet v pedagoškem poklicu na učiteljišču v Sarajevu, od 1951 na nekdanji VII. drž. gimn. v Lj. Med 1955 in 1960 je živela od prevajanja. Od 1960–3 je bila honor. psihologinja na otroškem odd. mrb bolniš., kasneje v pedag. službi. Literarno je začela že zgodaj ustvarjati; že kot dijakinji meščanske š. so v amaterski gledališki skupini uprizorili njeno prvo dramsko delo Izseljenci; kot dijakinja v Mrbu je sodelovala v dijaških listih Naši koraki in Utrinki (ps. Vesna), s pesmimi še v Mladih potih (ps. Lux); Utrinke je 3 leta tudi urejala. S polnim imenom se je pojavila šele v trž. Razgledih (1946) in jim ostala vseskozi zvesta. V njih je sodelovala tudi s prozo: Babilon ob Savi, Blaž Milavec, Goreči mlin, Katra Furlanova in njene štiri žalosti, Smrt Boštjana Zagornika, Usluga Fortunata Sirotiča, V vinogradih gospoda Rugginija, Lominjski mogotci, Moričev Mitko, Moričeva nonica, Sorodnik, Živa bakla, Ob oknu, življenje se je ustavilo, Poročna obleka, Izjalovljena zmaga idr. V rkp. ima zbirko črtic Leta v senci, roman Srce na dlani in povest Težko je biti človek. Prozo je objavljala tudi v Obzorniku, KolGZ, v KolMD, v beograjski Mladosti, NSod, KolPD, NO, Bori, Večer, 7 dni, Loški razgledi, Galeb, Ciciban, Kurirček, Naša tovarna (Mrb), JKol. S publicističnimi in literarnokritičnimi prispevki je sodelovala v Knjigi, kjer je bila tudi stalni dopisnik za mrb. Obzorja. Več je napisala tudi za mrb. radio in za dnevnik Večer. – Kot prevajalka je pripravila Andersenove pravljice I, II, III (Zgb 1957, 1958, 1962). Iz nemščine je prevedla H. Haasseja Škrlatno-rdeče mesto (Lj. 1957, s sodelov. B. Borka), H. Mielche: Aladin v Cadillacu (Lj. 1959), H. Kades: Ljudje v somraku (Mrb 1961), Zs. Harsánv: Madžarska rapsodija (Mrb 1959), R. Giovagnoli, Spartak (1956), M. Cetin: Sončna gora (Zgb 1960), Bekri Mujo (Zgb 1960), I. Vujčić-Laszovski: Zapečkarji (Mrb 1962). Nekatere njene pesmi so bile prevedene v novogrščino in latinščino (prim. Salpizna [Solun] 1970, 18) in Živa antika [Skopje] 1968, 260–61; 1970, 54). V hrv. so njene tekste prev. Katarina Pšak in Ernest Fišer.

Prim.: Letno poročilo II. gimn. v Lj. 1970–71, 36; F. Dobrovoljc, s. v. LPJ II, s sl.; osebno sporočilo.

Ured.