Gustinčič, Jurij (1921–2014)

Gustinčič Jurij, časnikar in publicist, r. 30. avg. 1921 v Trstu, živi v Lj. Oče inženir Dragotin, publicist in politik (PSBL I, 514–15), mati Anica Lokar, polit. delavka (PSBL II, 303). Kot otrok je s starši menjaval bivališča (Idrija, Dunaj), osn. š. je obiskoval v Lj. na Ledini. 1932 odidejo z materjo in bratom za očetom v Moskvo, tam konča srednje izobraževanje na nem. in ruski š. 1940 se vpiše na U. v Moskvi na študij zgod., nacistični napad. jun. 1941 to prekine. Od maja 1942 do okt. 1943 ured. slov. oddaj na radiu v gruzinskem glav. mestu Tbilisi v Sovjetski zvezi. Od dec. 1943 prostovoljec v 1. brigadi NOV Jsle v Sovjetski zvezi. Udeleži se bojev pri Čačku v Srbiji okt. 1944, dec. 1944 demobiliziran kot komisar čete in dela kot časnikar v uredništvu lista Omladina in kot ravnatelj založbe Novo pokolenje. Od jan. 1946 do jul. 1948 nadaljuje študij zgod. na U. v Moskvi in ga konča jul. 1948. Od sep. 1948 do poletja 1951 je načelnik odd. za propagando v direkciji za informacije FLRJ v Bgdu. Od konca 1951 do upokojitve jun. 1985 je poklicni časnikar v ured. Politike v Bgdu kot komentator in dopisnik. Stalni dopisnik je bil v Londonu 1957–66 in v New Yorku 1969–83, kot posebni poročevalec pa je poročal o 1. afroazijski konferenci iz Bandunga v Indoneziji, o krizi na Cipru 1955, o krizi v vzh. Sredozemlju 1967 in o češkoslovaški pomladi od mar. 1968 do apr. 1969. V zadnjih letih je imel stalne rubrike o zun. polit. v listih NRazgl (Lj.), Slobodna Dalmacija (Split) in Vreme (Bgd). Od 1967 do danes je redni zunanjepolit. komentator na TV Sje. – Samostojne publikacije, ki jih je napisal, so skoraj vse povezane s kraji njegovega dopisništva. V Bgdu so izšle v shrv. jeziku: O Berlinu - danas, 1953 (Biblioteka Znanje. 4); Kipar nemirno ostrvo, 1956 (Politička biblioteka, 1); Britanija izmedju Atlantika i Evrope, 1962 (Dokumenti današnjice. II, 24) (z oznako avtorja in njegovo sl.); v zbirki Mala biblioteka Politike je izšlo – zv. 20: Super sile i super oružja (z Dimitrijem Sešerincem), 1979, sam je napisal poglavje Pregovori i nepoverenje (30. 000 izv.); zv. 26: Iran-odmeravanje sa SAD (z Aleksandrom Prljo), 1980, sam napisal poglavje Šahova «američka veza« (25. 000 izvodov); zv. 37: Amerika sa Reganom, 1980 (z biogr. podatki o avtorju in njegovo sl., 15. 000 izvodov); Višespratna Amerika, 1985; v Lj. in v slov. : Češkoslovaška 1968, 1969; Nadstropja Amerike (prev. T. Labernik), 1985, 1986 (z biogr. podatki in s sl.).

Prim.: S. Fras, J. G. sedemdesetletnik, Delo 6. sept. 1991 (s sl.); A. Lokar, Spomini 1–5. Srce in oko V/1993, št. 45–49.

Ry