Guštin, Damijan (1955–)

Guštin Damijan, zgodovinar, r. 31. okt. 1955 v Postojni, živi v Lj. Oče Ivan, poštni uslužbenec, mati Zofija Škamperle, knjigovodja. Po osn. š. v Tomaju in Dutovljah je obiskoval gimn. v Postojni (matura 1974). Na Filozof. fak. lj. U je študiral zgod. in sociologijo, diploma 1979. L. 1987 je na odd. za zgod. iste Fak. opravil magisterij s temo Rast in razvoj slovenske partizanske vojske v prvi polovici leta 1942 in krajevni ter socialni izvor njenih borcev. Eno leto je poučeval kot prof. v Sežani, 1980 pa se je zaposlil na tedanjem Inštitutu za zgod. delavskega gibanja (danes Inštitut za novejšo zgod.), in sicer kot asistent, raziskovalec zgod. partiz. gibanja (vojaška zgod. vprašanja o različnih oblikah okupatorjeve represije). Nekatere njegove razprave so posvečene tudi slov. polit. zgod. v obdobju pred 1918. Zadnja leta se v veliki meri posveča vprašanjem računalniške informatike v zgodovinopisju. S strok. referati je sodeloval na nekaterih posvetovanjih, kot npr. o zgod. Ljubljane (1983), o financah na Slov. (1984), o ustaških taboriščih (1984), kot tudi na zasedanju češkoslovaško-jsl. zgod. komisije na Cetinju (1990). Sodeloval je pri nekaterih skupnih jsl. projektih, tako raziskovalnih, kot tudi pri objavah zgod. virov. Sodeluje tudi pri slov. projektu izdajanja virov o nasprotnikih OF, kot pisec gesel pa tudi pri Enc Sje. Med pomembnejše G-ove znanstvene razprave štejemo: Odnos deželno-zborske večine SLS do poglavitnih gospodarskih vprašanj Kranjske v letih 1908–1914 (Kron 1983, št. 1, 45–55); Nekateri vidiki vključevanja Ljubljančanov v partizanske enote v prvi polovici leta 1942 (Zgodovina Ljubljane, Lj. 1984, 481–89); O Slovencih v Jasenovcu in tema Jasenovca v slovenski historiografski in memoarski literaturi (Okrugli stol 21. travnja 1984. Materiali s rasprave, Jasenovac 1985, 51–56); Finančni viri in denarništvo NOG na Slovenskem 1941–1945 (Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem, Lj. 1987, 81–104); Krajevni izvor borcev nekaterih partizanskih enot spomladi 1942 in vprašanje ljudske vstaje (Prispevki za novejšo zgodovino 1988, št. 1–2, 95–122); Vloga in pomen oborožene sile v NOB v Sloveniji 1941–1945 (ZČ 1991, št. 3, 461–78); Konceptualni razvoj pariizanstva v letij1941 (Prispevki za novejšo zgodovino 1992, št. 1–2, 109–23).

Prim.: Osebni podatki; PZDG XXIX, 1989, št. 1, 83–86; Kdo je kdo, 77.

Mlakar