Guion, Ambrož (1885–1948)

Guion Ambrož, duhovnik, r. 1885 v Calla di Erbezzo (Arbeč) v obč. Podbonesec, u. 1. febr. 1948 na Montevecchio. O njegovi mladosti ni nič znanega, v prvi svetovni vojni se je kot vojaški duhovnik »boril« v oddelkih »arditov«, po vojni pa je želel delovati v neodrešenih krajih. Postal je pomočnik v župniji Melara (škofija Rovigo), toda ravnina se mu ni prilegala, zato je pogosto prosil roviškega škofa, če sme iti v Podbonesec k sorodnikom. Prosil je, da bi ga prestavili v videmsko škofijo »zaradi družinskih razlogov«. Prav tako je prosil tržaško-koprskega škofa Bartolomasija, naj ga prestavijo v njegovo škofijo. V Rovigu se za to niso zmenili, češ da je G. »nemiren Slovan«. Tedaj pa posredujeta zanj Bartolomasi in salez. voditelj Anselmo Rossi in avg. 1921 je G. imenovan za župn. upravitelja v Roču (dekanija Buzet), od jul. 1922 do nov. 1923 je bil župn. uprav. v Buzetu, od nov. 1923 do nov. 1926 župn. uprav. v Lanišču (dekanija Buzet). – V teh letih in med temi hribi je ustvaril G. največ. Sklenil je, da zgradi s pomočjo vseh župljanov novo župno cerkev. Sam je prevzel največji del stroškov in v nekaj letih je bila cerkev sezidana. Ko so v Trstu prenavljali stolnico sv. Justa, so odstranili tri marmornate oltarje. G. jih je kupil za 500 lir in jih sam pomagal prepeljati na kmečkih vozeh v Lanišče. Novo cerkev je 1925 blagoslovil tržaški kanonik Don Kracik. – Nov. 1926 je G. zapustil Lanišče in se vrnil v Buzet, kjer je ostal do 1933 župnik. Tega leta se je moral odpovedati župniji Buzet iz »finančnih razlogov«, zelo se je namreč zadolžil za obnovitvena dela v župniji. – Zatekel se je k salezijancem v Bologno in potem v Salezijanski zavod Don Conti v Faenzi. Niso ga cenili, ampak ga pogosto kritizirali zaradi njegovega značaja. Končno je postal jul. 1939 župnik na Montevecchio, kjer je preživel težka vojna in povojna leta. Ob njegovi krsti so se združili vsi farani.

Prim.: A. B.(lenio) – Trst, Don A. G, Dom 1982, št. 11 z liter.

Ured.