Guid, Nikola (1951–)

Guid Nikola, računalniški strokovnjak, r. 7. jan. 1951 v Postojni, živi v Pekrah pri Mariboru. Oče David, vojaški častnik, mati Kristina Tornine, uslužbenka. Osn. š. v Mrbu, v letih 1965–69 gimn. v Lj. Vpisal se je na Fak. za elektrotehniko v Lj. in 1974 diplomiral kot inž. elektrotehnike – smer avtomatika. Na isti Fak. je 1977 zagovarjal magistrsko nalogo in 1984 je na Visoki tehniški šoli v Mrbu promoviral z disertacijo Večkanalni strežni sistemi z vsiljenim začetkom strežbe. V letih 1991 in 1993 se je vsakokrat po šest mesecev izpopolnjeval na Fak. za inženirstvo v Vidmu. Od 1974 do 1979 je bil zaposlen na Raziskovalnem inštitutu Iskre v Lj. 1979 je postal asistent na Tehniški fak. v Mrbu na oddelku Elektrotehnika, računalništvo in informatika. Tu je bil izvoljen za višjega predavatelja (1982), nato za docenta (1986) in izrednega prof. za področje računalništva (1990). Poučeval je tudi na podiplomskem študiju računalštva. Po 1989 je predaval Računalniško grafiko še na podiplomskem študiju na Elektrotehniški fak. v Zgbu in bil mentor številnim študentom podiplomcem na U. v Mrbu, Zgbu in Sarajevu. Poleg strok. in pedag. dela je opravljal vrsto odgovornih funkcij. Delal je kot član predsedstva YUGRAPH (sekcija za računalniško grafiko Jsle zveze za ETAN), kot član združenja IEEE (Institute of Elektrotechnical and Electronic Engineers) in kot član Eurographics. Uveljavil se je kot organizator mednar. konferenc o računalniški grafiki v Dubrovnikij1988 in 1990 ter mednar. konference Design to Manifacture in Modern Industry na Bledu 1993. Večkrat je nastopal kot povabljeni predavatelj na U. v Trstu, Vidmu in Rimu. Raziskovalno dela predvsem na področju računalniške grafike, računalniško podprtega geometrijskega načrtovanja in geometrijskega modeliranja. Njegova obsežna bibliografija vsebuje precej učnih gradiv za interno uporabo, vrsto izvirnih znanstv. člankov (v domačih in tujih revijah), referatov na znanstv. in strok. kongresih, znanstv. in tehn. poročil ter izvedenih del. Najpomembnejše in najobsežnejše njegovo delo je Računalniška grafika (Mrb. 1988).

Prim.: Osebni podatki (tipkopis v Mestnem muzeju Idrija); Kdo je kdo, 77.

Kvčč