Gržinčič, Jerko (1905–1985)

Gržinčič Jerko, skladatelj, glasbenik, prof. matematike in fizike, r. 29. avg. 1905 v Klani na slov. hrv. meji blizu Ilirske Bistrice, u. 4. mar. 1985 v Lj. Osn. š. v Klani, niž. gimn. v Lj., višjo v Krakovu na Poljskem, kjer je 1924 maturiral. Teologijo je študiral v Turinu. Tu se je proslavil pred 230 študenti iz celega sveta z zborom, ki so ga poleg Slovencev sestavljali Poljaki, Španci, Amerikanci. Žabe in Gor čez jezero so prevedli in peli na Poljskem, v Nemčiji, Španiji, Ameriki in drugih krajih. Posvečen je bil 1931 na Rakovniku. 8 let je nato kot salezijanski duhovnik deloval na Radni in v Lj. Na lj. kons. je pri S. Ostercu z odliko diplomiral iz kompozicije. 1939 je odšel v Zgb in tam dosegel diplomo še iz fizike in matematike. Kot vzgojitelj in prof. je deloval v Lj. in pozneje v Zgbu. Po drugi svet. vojni je bil prof. matem., fizike, jezikov in glasbe v Zgbu, Varaždinu, v Rovinju. Povsod je ustanavljal in vodil zbore, prirejal koncerte in operete. 1968 je za 5 let odšel k svojemu sošolcu iz Turina, salezijanskemu škofu Guarandi v Ekvador. Medtem je bil nekaj časa pomočnik v župniji sv. Vida v Clevelandu, kjer je zbiral pomoč za prijatelja v Ekvadorju. Tu je ustanovil zbor Slovenski fantje, s katerim je pripravil nekaj izbornih koncertov in nastopil na amer. televiziji. 1972 se je vrnil v Rovinj in se 1982 naselil v Črnučah. 1983 je bil inkardiniran v lj. nadškofijo. – Napisal je številne božične, Marijine, evharistične in priložnostne pesmi. Izšle so naslednje zbirke: Jezuščku, tri božične pesmi (1936), opereta Miklavž prihaja (1937), Kristusu kralju, pet pesmi za mednar. evhar. kongres v Lj. (1939). S. Premrl poroča o tem kongresu, da je med mašo, ki jo je daroval papežev delegat, pelo na stadionu okoli 30.000 mladih pevcev pod vodstvom J. Gržinčiča, A. Dolinarja in M. Tornea. Izdal je še Slov. mašo za meš. zbor z orglami Hvalite Gospoda (1976), mašo Podari nam mir (1977), Pozdrav Mariji in Pesem sv. Duhu za Me in Mo zbor z orglami (1979). V CZP so izšle: Evharističnemu kralju, Mašni spevi (Gospod, usmili se, Svet in Jagnje božje), Obriši grenke zdaj solze (velikonočna) in Marija, daj mi Jezuščka, ki je najbolj znana G-eva cerkvena pesem. – V CG so izšle skladbe: V zakramentu (1934), Predobri Bog (1977), Devica si brezmadežna (1978), G. je znan skladatelj mladinskih operet: Kneževič iz Trebizonde, V kraljestvu pravljic, Sneguljčica, Materin spomin, Rokovnjači. Med njimi je najbolj znana Miklavž prihaja, prevedena v 6 jezikov in izvajana na Hrv., Češkem, Poljskem, v Avstriji, Ameriki, It. S. Trobina omenja tudi spevoigro v 4 dej. Božični misterij. G. je svojstven pojav med slov. skladatelji, lirik, s posebno melodijo in harmonsko zgradbo. V oceni maše Podari nam mir Tomc definira njegov zborovski stavek kot zelo soliden, izbrušen in gladko tekoč. – G. je delal tudi kot poročevalec in kritik v Va-raždinskem listu (1948–54), v Glasu Istre (od 1954), v Ameriški domovini (1968–72), v CG, kjer je za njegovo intelektualno držo zanimiv članek Sv. Tomaž Akvinski in cerkv. glasba.

Prim.: Podatki E. Škulja; Trobina str. 181–82; Naši rajni sobratje, v: Sporočila slov. škofij 4 (1985), 43; J. G., Dopis iz Turina, CG 51 (1928), 26; J. G., Sv. Tomaž Akvinski in cerkv. glasba, CG 52 (1929), 65–69; S. Premrl, Pevski in glasb. odmevi evhar. kongresa, CG 58 (1936), 97; S. Premrl, Miklavž prihaja, CG 62 (1939), 26; R. Valenčič, J. G.: Slov. maša za Me zbor z orglami Hvalite Gospoda, CG 69 (1976), 87; M. Tomc, Podari nam mir, CG 70 (1977), 63; R. Valenčič, J. G., V betlehemski štalici, Skrivnost svete noči, CG 77 (1984), 29; E. Škulj, J. G. (1905–1985), CG 78 (1985), 41.

Har.