Gregorič, Milan (1934–)

Gregorič Milan, publicist, r. 8. sept. 1934 v Dekanih pri Kopru. Oče Pavel, mati Eva Bertok. Od 1940–43 je obiskoval it. osn. š. v domači vasi. Po kapitulaciji It. je v dekanskem župnišču župnik Rozman imel poučne ure iz slov. jezika in drugih predmetov. 1945 je obiskoval nekajmesečni tečaj na slov. šoli v domačem kraju. 1945 je šel v Gorico v sred. šolo. Dve leti jo je obiskoval v Malem semenišču, dve pa na klas. liceju. Zadnja štiri leta je hodil na klas. licej v Trstu, kjer je 1953 maturiral. 1954 se je vpisal na Ekonom. fak. v Lj. in jo 1959 absolviral. Zaradi daljše bolezni je zaključil študij (ob delu) 1971. – V času študija je opravljal razne naloge v študentskih organizacijah, v družbo pa se je aktivneje vključil s pisanjem po letu 1990. Prej je občasno objavljal v časopisih, zlasti v tovarniških glasilih, PrimN in Delu. Pisal je kritične sestavke v zvezi z zatiranjem človekovih pravic in svoboščin in o represivnosti sistema. Občasno pa je objavljal portrete z istrskega podeželja. Pisal je o manjšinjski problematiki in o problemih Istre. – Po letu 1991 je sledilo živahnejše publicistično delovanje. Sodeluje predvsem v časopisu Slovenec in PrimN, občasno pa v Delu in v hrv. listih. Od kritičnih zapisov je začel prehajati v daljše bolj analistične sestavke, komentarje in eseje. V svojem pisanju največ obravnava problem meje, obmejnega sožitja, dogajanja v Istri, problematiko manjšin, kritično presoja realsocializem in njegovo preživetje v pogojih pluralizacije in demokratizacije slov. družbe. Za slov. časopise spremlja polit. dogajanje v It. V času slov. pomladi je bil ustanovitelj skupine 88 in Demosa za obalno področje. – Pri vsem pisanju ga odlikuje čut za pravičnost in resnico. Zaradi tega si upa iti tudi v nasprotovanje javnemu mnenju. Tako je v obdobju od 1990 naprej imel, čeprav kot član ured. sveta, veliko polemik v PrimN zaradi nestrinjanja z ured. politiko. Hrani tudi polemično korespondenco z uredništvom. Tudi je član ured. sveta revije PrimSreč. Povsod se je trudil za duhovno in polit. pluralizacijo. Bil je ustanovitelj Koordinacijskega odbora Kulturnega Kluba Istra v Kopru, ki ga tudi vodi. S svojimi sodelavci je organiziral številne javne tribune, liter. večere, debatne krožke, ekološke akcije in srečanja ob meji. Tudi je soavtor številnih javnih peticij predvsem v zvezi z zatiranjem človekovih pravic in svoboščin.

Prim.: Osebni podatki; časopisna poročila o delu.

B. Rustja