Gravner, Franc (1952–)

Gravner Franc (Jožko), vinogradnik, r. 11. jun. 1952 v Gor. Oče Jožef, kmetovalec, mati Frida Fiegl. Osn. slov. š. opravil v Pevmi (1958–63), srednjo v Gor. (1963–66). Po enem l. strok. tečaja v Gor. je zaključil študije na kmetij. it. š. v Castelfranco Veneto (1967–69). Že v šoli se je začel zanimati za kvalitetno vinogradništvo in je posvojil očetovo geslo: »Malo, a dobro«. G. verjame v tradicijo, vendar je istočasno dovzeten za inovacije. Njegovo posestvo se nahaja ob meji s Slov. in skoraj četrtina sedmih ha, ki jih obdeluje, leži na slov. strani. Posestvo je prevzel od očeta 1973. Še i. l. je stare lesene sode zamenjal z jeklenimi in je prvič vstekleničil okoli 2. 000 steklenic. Do 1978 je proizvodnja narasla na 40.000 steklenic, v zadnjih 1. niha med 40.000 in 50.000 steklenicami. Potem ko je 1982 kupil v Franciji prve hrastove sode vrste barrique, ki imajo zelo važno vlogo pri bolj racionalnem kletarjenju in dovoljujejo optimalno staranje bodisi belega kot črnega vina, je začel postopoma odpravljati jeklene posode in jih nadomeščati z lesenimi. Tudi pri obdelovanju vinograda in gojenju trt je posvečal vedno večjo pažnjo naravnim in bolj racionalnim postopkom. Kmalu se je uveljavil kot eden najboljših proizvajalcev visoko kakovostnih vin v Italiji. Njegova vina se nahajajo v najboljših restavracijah in enotekah v Italiji in v tujini. Dobil je tudi nekaj važnih priznanj, čeprav se le nerad udeležuje natečajev: 2 srebrni kolajni (Riesling in Kabernet) na razst. v Lj. 1973, 1. nagrado na 2. Bancarelvino 1984 (Riesling italico) v Mulazzo, Veliko srebrno kolajno Cangrande na vinskem sejmu Vinitaly 1989 v Veroni in Premio Nonino Risit d'aur, ki ga vsako 1. podeli znamenita destilerija Nonino v furlanski vasi Percoto in ki šteje med člani žirije znanega it. poznavalca vin, pisatelja in film. režiserja M. Soldatija. SKGZ mu je za zasluge na gospodarskem polju podelila 1985 Plaketo boja in dela. O njem so pisali it. in tuji strok. pisatelji kot L. Veronelli, B. Anderson, D. Gleave, K. Rischert, E. Willesberger. Naj omenimo revije Gourmet (München 1987, št. 43), Der Feinschmecker (Nemčija 1989, št. 2 in 1991, št. 12), Vinum (Švica 1992, št. 9); enciklopedijo in vodiče o vinu kot Gourmet Guide (München 1988), L'Italia in bottiglia (Prevod člankov o vinogradnikih iz Frankfurter Allgemeine Magazin, Cantini, Firenze 1988), Die Weinmacher (München 1989), Grande atlante illustrato del vino italiano, Milano 1990. Specializirana it. revija Gambero Rosso iz Rima je objavila skede o njegovih vinih 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993. V lestvici I centro produttori je G. na 5. mestu in v lestvici I cento vini je na 5. mestu njegov Collio Chardonay (Gambero Rosso 1993 (II), št. 15, 60–77). Poleg že omenjenih vin so med njegovimi najboljšimi še Sauvignon, Rebula in Rujno.

Prim.: Osebni podatki in domači arh.; L'Etichetta 1984 (II), št. 3; PDk 9. nov. 1988, 24. in 29. jan. 1989; A Tavola 1989, št. 5, 80–81.

Vh