Gospodarič, Rado (1933–1988)

Gospodarič Rado, geolog in speleolog, r. 14. jan. 1933 na Pragerskem, u. 12. febr. 1988 v Lj. Po maturi na gimn. v Mrbu 1952 je diplomiral 1959 iz geologije in paleontologije na U. v Lj. z diplomsko nalogo Geologija Donačke gore. Od dec. 1958 je bil nameščen na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni, pred diplomo kot laborant, nato kot asistent z nalogo preučevati geologijo krasa in jam na Slovenskem. Med 1967 in 1970 je podiplomsko študiral na U. v Zgbu, kjer je dosegel stopnjo magistra geoloških znanosti. Doktorsko tezo Razvoj jam med Pivško kotlino in Planinskim poljem v kvartarju je obranil 1973 na U. v Lj., nakar je postal znanstveni sodelavec; 1977 je bil izvoljen za višjega znanst. sodelavca, 1982 pa za znanst. svetnika. 1978 je postal izredni prof. na lj. U za geologijo kraških pojavov. Poslej je samostojno vodil številna raziskovanja s področja tektonike, hidrogeologije, sedimentalne petrografije in kvartarne stratigrafie slov. krasa. Tu pridobljeno znanje je izpopolnjeval na študijskih bivanjih v Bolg., na Polj., v Rom., na Madž., v Franc, obeh Nemč., ZDA, Kanadi ter na mednar. znanst. srečanjih na Dunaju 1961, 1982, v Budimpešti 1967, v Gradcu 1967, 1983, 1984, 1985, Freiburgu 1970, Atenah 1971, 1984, 1985, Olomoucu 1973, Hannovru1975, Shcffieldu in Bristolu 1977, v Bernu 1977, 1981, Karlsruheju1978, na Kitajskem 1979, v Bowling Greenu 1981, Liegeu1984, Aix de Provence 1984, na Peloponezu 1985. – V različnih krajih Jsle in v tujini je večkrat predaval o slov. in jsl. krasu, posebej z vidika njegove geološke, hidrogeološke in speleološke problematike. Zlasti na področju jamskih sedimentov je razvil nekaj originalnih postopkov ter spoznal speleogenetske faze jamskih sistemov ob kraških poljih na našem matičnem krasu. Zasnoval in vodil je raziskovanja na področju speleogeologije in delal na osnovni speleološki karti Sje. – Med 1970 in 1976 je sodeloval pri hidrogeoloških raziskavah v porečju Ljubljanice, vodil 1976 3. mednar. simpozij o sledenju podzemeljskih voda ter bil sour. petih publikacij tega simpozija. Od 1977 je sodeloval v mednar. odboru 4. simpozija o sledenju podzemeljskih voda v švicarski Juri in ustrezni publikaciji. To dejavnost je nadaljeval v letih 1982 in 1986 s preučevanjem krasa na Peloponezu, kjer je pripravil s sodelavci dva prispevka za sklepno publikacijo. V letih 1979–80 je urejal publikacije za 6. jsl. simpozij o hidrogeologiji ter od 1982–85 sodeloval pri sledilnih poskusih v krasu Pece in pri sklepni publikaciji z avstr. hidrologi iz Gradca in Celovca. – Hidrogeološke probleme krasa je podrobneje preučeval v Pivški kotlini, Košanski dolini in v območjU Lijaka na Goriškem. Več let je bil sour. revije Naše jame. 1985 je uredil drugo knjigo Ljudje in kraji ob Pivki. V Acta carsologica, ki jih izdaja SAZU, so izšle naslednje razprave, ki obravnavajo slov. kras: Speleološke raziskave Cerkniškega jamskega sistema (V/1970, 109–69); skupaj s F. Habetom Orehovški kras in izvir Korentana (V/1970, 95–108); skupaj z R. Pavlovcem Izvor apnenčevega proda v Planinski jami (VI/1974, 167–82); Fluvialni sedimenti v Križni jami (VI/1974, 327–66); Razvoj jam med Pivško kotlino in Planinskim poljem v kvartarju (VII/1976, 9–139); skupaj s P. Habičem Kraški pojavi Cerkniškega polja (VIII/1979, 11–161); Generacija sig v klasičnem krasu Slovenije (IX/1980, 91–110); Morfološki in geološki položaj kraških votlin v ponornem obrobju planinskega polja (X/1982, 157–71); Stratigrafija jamskih sedimentov v Najdeni jami ob Planinskem polju (X/1982, 173–95); z J. Kogovškom in M. Luzarjem Hidrografija in kraški izviri v Rakovem Škocjanu pri Postojni (XI/1983, 19–40); s P. Habičem, A. Mihevcem in F. Šušteršičem Movraška in Smokavška vala ter Jama pod Krogom (XI/1983, 77–97); Jamski sedimenti in speleogeneza Škocjanskih jam (XII/1984, 27–48); s P. Habičem in J. Kogovškom Kraške in hidrogeološke značilnosti Košanske doline ter njen prispevek k onesnaženosti Škocjanskih jam (XII/1984, 67–89); z J. Čarom O geologiji krasa med Postojno, Planino in Cerknico (XII/1984, 91–106) – V Naših jamah so izšle razprave: K poznavanju postojnske jame – Pisani rov (IV/1962, 9–12); skupaj s P. Habičem Snežniško brezno (IV/1962, 16–20); Sledovi tektonskih premikov iz ledene dobe v Postojnski jami (V/1963, 5–11); z Zb. Wojcikom Pripombe o nekaterih jamskih biserih iz jugoslovanskih jam (VI/1964, 30–34); s P. Habičem Črni potok in Lekinka v sistemu podzemeljskega odtoka iz Pivške kotline (VIII/1966, 12–32); z J. Boletom Nekaj novih speleoloških raziskovanj v porečju Ljubljanice leta 1966 (IX/1967, 37–44); Podrti kapniki v Postojnski jami (IX/1967, 15–31); Raziskovanje Velike in Male Karlovice (X/1968, 61–66); Speleološki procesi v Postojnski jami iz mlajšega pleistocenu (X/1968, 37–47); z E. Grobeljškom O limonitnih prodnikih na Postojnskem krasu (XI/1969, 83–88); O nekaterih ponorih na Cerkniškem jezeru (XII/1970, 43–51); Prvi podatki o absolutni starosti sige v Postojnski jami na podlagi 14 C (XIII/1971, 91–98); Viršnica – jamski sistem Šice ob Radenskem polju (XIV/1972, 25–32); s P. Habičem in A. Kranjcem Osnovna speleološka karta Slovenije (XV/1973, 83–98; nadaljevanje 17/1975, 18/1976, 19/1977, 21/1979). – V publikaciji 150 let Postojnske jame je priobčil razpravo Raziskovanje Postojnske jame po letu 1818, v publikacijah Ljudje in kraji ob Pivki razpravi: Geološke zanimivosti doline Pivke (1/1975, 17–23) in Geološke razmere v Postojni (11/1985, 145–53). V Notranjskih listih: Kras in kraške jame Cerkniške doline in okolice (11/1981, 174–178). – Geološki zbornik: O geologiji in speleogenezi Škocjanskih jam (IV/1983, 163–72). – V Kršu jugoslavije: Prirodne akumulacije vode v jamah porečja Ljubljanice (VI/1969, 157–74). Od 1959 do 1986 je objavil 100 razprav in esejev.

Prim.: Lastni življenjepis in bibliografija (6. febr. 1986); podatki R. Savnika; EJ 3, 303; Enc Sje 3, 303

Jem.