Primorski slovenski biografski leksikon
Gorup Alojz, tigrovec, borec NOBJ, r. 7. jun. 1900 v Tomaju, u. tam 23. jan. 1977. Oče Alojz, kmet, mati Marija Škerlj. Osn. š. v Tomaju, 1918 vpoklican v avstr. vojsko, po vrnitvi z ruskega bojišča se je v Mrbu pridružil Maistrovim borcem za sev. mejo. – Bil je neprekosljiv mojster v pritrkovanju cerkv. zvonov, da je spomin na ubrane zvoke zbujal domotožje sorojakov na ruski fronti med prvo svet. vojno. Bil je gonilna sila razgibane kult. dejavnosti v Tomaju. Sodeloval je s pesnikom Sr. Kosovelom in njegovim očetom v prosv. društvu kot igralec v glavnih vlogah dramskih del in v pev. zboru s prijetnim tenorjem. Po faš. prepovedi PD je zvenel njegov tenor v cerkv. zboru. Bil je duša odpora proti poitalijančevanju, fantovskega petja na vasi in duša narodne zavednosti mladine. Bil je vnet in požrtvovalen sodelavec v podtalni dejavnosti proti faš. v svoji in v drugih vaseh, zato je bil osumljen in večkrat okusil faš. zapore. Že na začetku NOG je delal za OF, pristal na zgraditev bunkerja v svoji hiši za tehniko Grmado, ki sicer ni bila urejena, a bunker je služil za skladišče raznega materiala NOB in za zavetišče Toneta Veluščka-Matevža, Draga Hartnerja-Harija, Fr. Sonca, ruskega diverzanta Mihajla in drugih. 1941 je bil interniran v Scipione, se vrnil po kapitulaciji It. domov v Tomaj in sodeloval kot voj. referent v NOB do osvoboditve. Delno je ohranjen njegov dnevnik koncentracijskega taborišča. 10. okt. 1962 je bil odlikovan z redom za zasluge za narod s srebrnim vencem.
Prim.: Pripoved Fr. Boleta in Staneta Černeta iz Tomaja ter svojcev. T. Rutar, Slovo od Lojz. Gorupa iz Tomaja, PrimN 18. febr. 1977.
Rut
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine