Goriup, Sergej (1896–1945)

Goriup Sergej, agrokemik, vinar, r. 27. febr. 1896 na Proseku pri Trstu, u. 9. apr. 1945 v Buchenwaldu. Oče Alojz Gorjup (gl. čl.), mati Felicita Gerlanc, gospodinja. Nižjo gimn. je končal v Šentpavlu na Koroškem, višjo gimn. v Trstu, kjer je 1916 maturiral. Agronomijo je študiral na odd. Tehn. vis. š. v Pragi, kjer je 1922 z odličnim uspehom diplomiral. Med študijem je opravil počitniško prakso na takratnih cesarskih posestvih v Zvolhevsi na Češkem, na vinarski š. v Bratislavi in na veleposestvu poljedelske š. v Uhfinevsi ter potoval po Nemčiji in Poljski. Od 1915 do 1918 in po diplomi od 1922–24 je vodil domače posestvo in veletrgovino ter obnovil zaradi vojne opustošene objekte in dele posestva. 1924 je opravil tudi trimesečno prakso v velevrtnarskem podjetju Djamonja v Mariboru, nato je služboval na Semenogojski postaji Beltinci (na veleposestvu grofice M. Zichy). 1925 je bil imenovan za suplenta na Srednji kmetij. š. v Mrbu, kjer je vodil prakso iz poljedelstva in predaval kmetijsko strojništvo, vrtnarstvo in gospodar, tehnologijo. Po preoblikovanju š. v Sadjarsko in vinarsko sred. š. je predaval še kemijo, agrikulturno kemijo in vinsko kemijo. Prof. izpit je opravil 1927 v Zgbu. – Ker so 1928 Srednjo sadjarsko in vinarsko š. preselili v Bukovo (Srbija), je bil G. premeščen na Kmetij. poskusno in kontrolno postajo v Split, kjer je vodil odsek za vinogradništvo in vinarstvo v položaju pristav. 1934 se je vrnil v Sjo, najprej kot višji pristav na kmetij. odd. Banske uprave v Lj., 1936 je bil premeščen na Kmetij. poskusno in kontrolno postajo Dravske banovine v Lj., kjer je vodil agrokemijski odd., osebno pa je obravnaval vinarstvo, posebej selekcijo vinske trte, vinske bolezni in napake ter selekcijo vinskih kvasnic. Tu je do 1944 napredoval v naziv višjega kmetij. svetnika prve skupine. 1937 je bil odlikovan z redom jsl. krone V. stopnje. Med okupacijo se je že 1941 vključil v skupino za sodelovanje z OF, ki sta jo na inštitutijorganizirala inž. Jože Levstik in inž. Janez Marentič. V tej skupini je G. posredoval kritične kemikalije, literaturo in razno opremo za osvobodilno gibanje. Zaradi izdajstva je bilo šest vodilnih strokovnjakov-aktivistov aretiranih ter poslanih v internacijo, kjer sta umrla G. in Vinko Urbanija. – G. je bil med obema vojnama eden izmed vodilnih slov. kmetijskih strokovnjakov-raziskovalcev. Zato je lahko svoje ugotovitve, dosežke in stališča objavljal kot pristne strokovne in znanstvene razprave, sprva v Mrbu, nato v Splitu in zadnjih deset let v Lj. Po nepopolnih podatkih je G. objavil okoli 50 prispevkov v periodičnih publikacijah Kmetovalec, Naše Gorice in drugod.

Prim.: Enc Sje 3, 291; podatki Danila Goriupa (30. mar. 1993).

Adč.