Golob, Franja (1908–1984)

Golob Franja, por. Stare (prvič por. Bernot, kot piše v Enc Sje), altistka, operna in koncertna pevka, r. 8. mar. 1908 v Podmelcu, u. 13. jan. 1984 v Buenos Airesu. Oče Alojzij iz Mekinj, železniški čuvaj, mati Marija Sušnik. 1918 se je družina preselila v Jslo. G. je obiskovala osn. š. pri usmiljenkah v Grobljah pri Domžalah. 1920 se je družina za stalno naselila v Lj. Tam je 1928 končala meščan. š. in učiteljišče. Za petje se je navdušila v družinskem krogu, kjer so veliko peli. Na učiteljišču jo je poučeval glasbo skladatelj E. Adamič, ki je spoznal njene izredne pevske sposobnosti. Pela je na turneji meš. zbora obeh učiteljišč (moškega in ženskega) po Dalmaciji (jul. 1925). Na prigovarjanje E. Adamiča in Jožeta Gostiča se je vpisala na Glasb. matico na solopevski oddelek pri prof. Jeanetti Foedranspergovi. 1927 je bila sprejeta v drugi letnik drž. konservatorija; tam jo je zadnji dve leti poučeval Matija Hubad. – Prvi velik koncertni nastop je imela 1930 kot gojenka konservatorija. 1932 je debitirala v lj. Operi z vlogo pastirja Lela v Sneguročki Rimski Korsakova. V sezoni 1932/33 je postala redna članica drž. Opere v Lj., kjer je ostala do konca 1937. – 1934 je nastopila na 12. mednar. festivalu v Firencah. Pela je štiri pesmi Slavka Osterca na Gradnikovo besedilo. Nastop je bil tako uspešen, da je bila deležna številnih povabil za samostojne koncerte. Na mednar. pev. tekmovanju na Dunaju jun. 1936 je bila odlikovana s srebrno plaketo. Večkrat je nastopala z Julijem Betettom na reprezentativnih drž. gala večerih v Bgdu. Konec 1937 je dobila drž. štipendijo in odšla na izpopolnjevanje v Rim. – Maja 1940 je sprejela vabilo opere iz Chicaga in podpisala pogodbe za nastope v naslednji sezoni. Vojna pa je to preprečila. V sezoni 1940/41 je bila angažirana v drž. operi v Bgdu. Apr. 1941 se je vrnila v Lj. in postala članica lj. Opere do jul. 1945. Kot članica lj. in bgd. Opere je nastopala v številnih operah. Pela je v vseh oratorijih, ki jih je prirejala GlasbM v Lj. in druge glasb, ustanove v Lj. in Mrbu. Ocene njenih nastopov so objavile številne revije in časopisi, med drugimi J, ŽS, SN, S. – Jul. 1945 je odšla v emigracijo; do dec. 1947 je ostala v Rimu, kjer je imela dva samostojna koncerta in nastopala je tudi na rimskem radiu. Jan. 1948 je prišla v Buenos Aires. Kljub velikim začetnim težavam je uspela in se je od 1950 do 1959 uveljavila kot najbolj upoštevana in cenjena koncertna pevka altistka. Poleg samostojnih koncertov v Buenos Airesu, La Plati in Cordobi je nastopala tudi na koncertih, ki so jih prirejale glavne glasb. ustanove v Buenos Airesu, in sicer v gledališčih: Teatro Colon, Teatro Nacional Cervantes, Teatro Metropolitan. Teatro Broadway, Teatro Monumentai in v veliki dvorani palače pravne fakultete. Seznam koncertnih nastopov po odhodu v izseljenstvo je zelo obsežen. Izvajala je dela Verdija, Schumanna, Brahmsa, Beethovna, Mendelssohna, Bacha, Haendla, Prokofjeva, Debussija, Vivaldija in drugih. Ocene o nastopih so bile objavljene v vodilnem muzikalnem listu za špansko govoreči svet Buenos Aires Musical. Kritike o njenih nastopih so objavljale revije Lyra, Criterio, Opus, Saber vivir, Histonium, Mundo Argentino ter Meddobje. Nekatere operne stvaritve G. so ostale pri občinstvu nepozabne: Azucena (Verdijev Trubadur), Suzuki (Puccinijeva Madame Butterfly), Carmen (Bizetova Carmen), Orfej (Glukov Orfej in Evridika).

Prim.: Slov. gledališki in filmski muzej v Lj.; rojstni in krstni list; Enc Sje 3, 262; M. P., Franja Golobova, ZbSS 1966, 20–30; Pismo A. Breclja iz Devina apr. 1993; KolGMD 1985, 144–45 s sl.

I. Ur.