Golob, Franc (1910–2002)

Golob Franc, agronom in slikar, r. 18. sept. 1910 na Grahovem ob Bači, živi v Novi Gor. Oče Jernej, kovač, mati Marija Cvek, kmetica. Po osn. š. na Grahovem je dovršil 2-letno Kmet. š. v Pazinu in se vpisal na Pomotološki inštitut v Firencah, vendar ga zaradi aretacije ni dokončal. Kot dijak se je udeleževal zborovanj po gorah in gozdovih o narodni obrambni dejavnosti. Poleti 1926 so na tridnevnem zborovanju v Šebreljah sodelovali: Zmago Krašna, Srečko Logar (oba iz Idrije), Zorko Jelinčič, Albert Rejec, Angel Kukanja z dvema Tržačanoma in G. 1927 je sodeloval na zboru 20 tigrovcev v gozdu pri Bukovem, poleti 1928 na enotedenskem tajnem dij. tečaju z nad sto dijaki v Cvetrežu. Pozimi 1926/27 je začel sodelovati v organ. TIGR kot pomemben člen tajnega kanala Bohinj – Baška Grapa – Gorica, že prej pa je širil knjige Gor. Matice in Luči ter abecednik Prvi koraki po Baški Grapi. Literaturo in šifrirano pošto sta mu nosila Miha Bizjak iz Bohinja in Franc Drole iz Porezna, G. pa je to z vlakom vozil v Gor. Ustanovil je celice v vaseh: Grahovo, Koritnica, Rut, Kneža, Tcmljine, Podmelec. V vsaki celici je imel vrsto sodelavcev, ki jih je zalagal z liter., po katero je tudi sam hodil v Jslo. Dec. 1928 so aretirali več tigrovcev in pred posebnim sodiščem v Rimu so bili 26. febr. 1930 trije obsojeni: Franc Drole na 3 leta in 1 mes., Ignac Šturm na 2 leti, Fr. Golob na 1 leto in 8 mes. Po prestani kazni so ga konfinirali za tri leta v S. Giovanni in Fiore (prov. Cosenza). Tu je pri nekem slikarju pridobil teoretično in strok. znanje v slikarstvu. Ob 10. obletnici fašizma je bil pomiloščen, vrnil se je na Grahovo in zbežal v Lj. L. Čermelj mu je preskrbel službo pri Kmetij. družbi, toda dve leti je študiral na Biološki fak. v Zgbu. – Po vojni je bil tri leta zaposlen na Ministr. za kmet. in gozdar. v Lj., nato je v Novi Gor. sodeloval pri ustanovitvi Kmetij. zavoda in bil njegov direktor, obenem je delal pri občin. RK in se mu posvetil. Na vodilnem mestu občin. in republ. odb. RK je bil 25 let. Za zasluge so ga imenovali za častnega člana RK Sje, tudi je častni član Društva inž. in tehnikov Sje. – Od dij. let se je ukvarjal s slikarstvom. Slikal je z oljem na platno, predvsem naravne lepote doline Soče in Trente. Ustvaril je nad tisoč slik. Njegove slike so po vseh celinah, kjer živijo Primorci, ki radi segajo po njih. Pri 82 letih še vedno slika, motive pa zajema tudi iz gospodarskega življenja.

Prim.: Lastni arhiv; Ob tridesetletnici osvoboditve, Utripi, Trst dec. 1975 – mar. 1976, 14.

Rut