Gašper iz Tolmina (pred 1500–po 1530)

Gašper iz Tolmina (Caspar da Tulmino), poznogotski stavbenik, ki je okoli 1530 bival v Klenju pri Ažli in bil – skupaj s slikarjem Jernejem (Bartolomejem) iz (Škofje) Loke oporočna priča špetrskega vikarja Klementa Naistotha, (»Caspare de Tulmino habitante in Clenia«). 1521 je sezidal prezbiterij podružne cerkve sv. Jerneja v Cubcih ob Idriji v Ben. Sloveniji in v njegov jugovzh. vogal vklesal svoje ime, mojstrsko znamenje in letnico: M(A)G(ISTE)R CAS(PER) D(E) TVL(MI-NO) 1521. Potres 1511 je verjetno poškodoval tudi župnij. cerkev v Špetru, nakar ji je G. pozidal vsaj nov prezbiterij, če ne še kaj več. To dokazujeta slavoločna kapitela, ki zdaj na drugotnem mestu v novi cerkvi rabita za podstavek kamnitnega renesančnega tabernaklja, ki ga je 1500 izklesal kipar Antonio Pilacorte. Na prvem kapitelu je izklesan gol junak v boju z grifom, na drugem dva nasproti si postavljena leva. Ta leva sta enaka kot na kapitelih slavoloka v Čubcih, kažeta pa, daje Gašper cerkveni stavbni tip, prevzet od gorenjske strani, obogatil s slavoločnimi kapiteli, ki so značilni za našo primor. gotiko. Sicer pa ustreza arhitektura prezbiterija stavbnemu tipu gorenjskih cerkva druge polovice 15. in zgodnjega 16. stol.: zaključen je s tremi stranicami osmerokotnika in obokan z zvezdnatorebrastim obokom, okrašenim s figuralnimi sklepniki in konzolami. Sklepniki predstavljajo Kristusovo glavo, Marijo z Detetom (v osrednji osi) in vrsto svetnikov in angelov; tudi konzole so figuralno oblikovane. Ohranjeni kapiteli so skrbno izklesani in kažejo že prve renesančne črte, obočne skulpture pa so tako nesrečno prepleskane, da je prikrita njihova kiparska kvaliteta in da jih je težko primerjati s plastičnostjo kapitelov. Stavbna tradicija, iz katere je mojster G. izšel, temelji v zgledih stavbarjev ladij župnijskih cerkva v Kranju in Škofji Loki, od koder so prvi mojstri zašli tudi na Goriško in Tolminsko, kjer je okr. 1470 nastal pod njihovim vodstvom prezbiterij cerkve sv. Urha v Tolminu, z mojstrom Andrejem iz Loke pa je arhitektura te smeri prešla čez Tolminsko vse do Ben. Slovenije in celo v furlansko ravnino. Ni izključeno, da se je G. izučil celo na Gorenjskem. Z zelo uglednim vikarjem Klementom ga je verjetno v delu in prijateljstvu povezalo tudi skupno rojaštvo. Verjetno je, da bodo nova odkritja G-jev stavbni opus še dopolnila.

Prim.: E. Cevc, Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom, 1981, 54; Isti, Stavbenik Caspar iz Tolmina, Glasilo-Tolminski verski list XVII, št. 2, nov. 1990; Isti, Špjetarski vikar Klement Naistoth iz Loke, Loški razgledi XXVII, Škofja Loka 1980, 66–70.

E. Cevc