Primorski slovenski biografski leksikon
Gabršček Josip, urednik, polit. delavec, r. 1. mar. 1898 na Ljubinju na Tolminskem, u. neznano kdaj. Po besedah D. Sardoča je bil »izredno pameten, izobražen, po drugi strani pa izrazit ekstremist«; bil je velik demagog, ljudje pa so za njim »kar noreli«. Do 1926 in odhoda v Jslo je bil tajnik Političnega društva Edinost v Trstu, istočasno pa je (ilegalno) vodil Orjuno v tem mestu. V Lj. je bil konfident it. konzula Gavottija, po vsem sodeč pa si je želel s tem sodelovanjem zagotoviti it. vizum za vrnitev v Trst. Njegov obveščevalni psevdonim naj bi bil »Rosario Leto«. It. mu vseeno niso verjeli, zato ga je nadzival informator Josip Lukan (roj. 5. febr. 1898 v Trstu). Ko je v začetku 1928 izbruhnila afera vohunjenja it. konzulata v Lj. s strani Orjune, je časopis Orjuna objavil precej podatkov o nediplomatskih dejavnostih it. konzulata. Med ugotovitvami Orjuninih obveščevalcev so bila tudi dejstva o izdajalski dejavnosti G. in nekaterih drugih oseb. Po pričevanju Filipa Kosca, ki je v konzulatu našel izplačilni seznam konfidentov, je po izbruhu afere naročil Josipu (Pepetu) Kukcu, naj pripelje Gabrščka v lj. Opero, v kateri je Kosec delal. G. je zanikal izdaje vse, dokler mu Kosec ni povedal datuma zneska plačila za poročilo o biciklističnem bataljonu (Jakliča). Potem je podpisal izjavo, da je izdajal zaradi težkih gmotnih razmer. Poslušal je »nasvet«, da zapusti Lj., in odšel v Avstrijo, nato pa v Francijo. V Jslo se je vrnil 1929 in živel s Skopju in Bgdu do 1943. O njegovi nadaljnji usodi ni podatkov.
Prim.: D. Sardoč, Tigrova sled, 44, 245; Orjuna 11. febr. 1928; J 19. in 22. jan. 1929; Zapiski pogovora z M. Kacin-Wohinz in S. Pahorjem (27. in 28. dec. 1979); Izjava F. Kosca (17. dec. 1986).
Milov.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine