Gujon, Paskval (1909–2002)

Gujon Paskval, duhovnik in kulturni delavec, r. 1. apr. 1909 v Bijačah, občina Podbonesec. Oče Jožef, kmet, mati Marija Struchil. Osn. š. obiskoval v Tarčetu, Štoblanku in Ažli, gimn., licej in bogoslovje v Vidmu. Posvečen 12. jul. 1933, je imel novo mašo 25. jul. istega leta v Ažli; pri njej mu je pridigal Anton Banchig SJ, ki je imel tega dne tako zadnjo uradno slov. pridigo v Benečiji po znani faš. uradni prepovedi. Kaplanoval je v Mažerolah (1933–37), od okt. 1937 je žpk v Matajurju. 1974 je dobil od ANPI garibaldinsko kolajno za zasluge v odporniškem gibanju, ker je med vojno pomagal slov. in it. partizanom ter jim posredoval informacije, katere je slišal po radiu. Med vojno je tudi nekaj časa upravljal župnijo Livek. Po znanem spopadu med partizani in Nemci na Matajurju, v katerem je padlo 31 partizanov, je pobral padle ter jim oskrbel dostojen pokop, obenem pa zbral tudi podatke o padlih tako podrobno, da so jih svojci lahko prepoznali in jih po vojni prenesli v domače kraje. Po vojni je sodeloval z ANPI pri postavitvi spomenika padlim partizanom na matajurskem pokopališču (1974). Pozidal je 1964 s pomočjo CAI iz Čedada novo kapelo Kristusu Odrešeniku na vrhu Matajurja, potem ko je bila prejšnja porušena v prvi svet. vojni. Pridigal je v cerkvi in učil verouk po slov. skozi vse obdobje fašizma, ter vodil dva cerkvena zbora (v Matajurju in Mašerah), ki sta pela pretežno slov. nabožne pesmi. V Matajurju je skušal organizirati večerno š. za odrasle, a oblasti mu tega niso dovolile, ker so se bale njegovega vpliva in njegovih pedagoških metod (1939). V prvih letnikih TKol je objavil vrsto pravljic, ki so mu jih pripovedovali domačini. 1974 je v it. izdal knjigo La gente delle valli del Natisom, katere slov. prevod je prinašal PDk 1975 (prevedel Miroslav Košuta). G. se ukvarja predvsem z zgodovino Beneške Slovenije in dokazuje, da so beneški Slov. bili svobodno ljudstvo in da so se avtonomno upravljali skozi 1000 let. S tem hoče G. odpraviti kompleks manjvrednosti, ki je tu in tam značilen za Beneške Slov. 1975 je imel na Kamenici lep govor o avtonomiji Beneške Slov. ob odkritju kamna-spomenika, ki opozarja na naše »sosednje« in »banke«. Polemiziral je s časnikom Friuli Sera in pisal o naših problemih tudi v La Vita Cattolica.

Prim.: Novi Matajur 1974, št. 22 (ocena knjige); Zaliv št. 56–57, 309; Friuli sera 27. febr. 1975; II giubileo sacerdotale d'oro del M. R. Don Pietro Cernoja, 18–19; PDk dec. 1974 (o knjigi); KolGMD 1976, 188, 146 s sl.

B. Z.