Primorski slovenski biografski leksikon
Gujon Ivan, duhovnik, r. v Bijačah 11. jul. 1877, u. v Ovčji vasi (Kanalska dolina) 18. marca 1966. Oče Jože, mati Marija Melissa. Posvečen 28. jul. 1901, ije imel novo mašo v Landarju 4. avg. 1901. Ob tej priložnosti mu je sovaščan E. Blanchini posvetil tretjo izdajo svoje brošure »La Slavia«. Kaplanoval je v Reziji (1901–04), v Štoblanku (1904–19), v Ažli (1919–35), v San Lorenzo di Soleschiano (1935–36), nato žpk v Ovčji vasi do smrti. Pobral je prvega padlega it. vojaka v prvi svet. vojni (Riccardo Di Giusto). Učil v osn. š. v Štoblanku, kjer se je izkazal kot odličen učitelj; 1913 je njegova š. odnesla prvo nagrado (zlato medaljo) na natečaju za najboljšo š. v vsem čedajskem okrožju in to v času, ko je večina beneških duhovnikov vodila tkz. »večerne š.« za odrasle, kjer so učili osnovne predmete (branje, pisanje, računstvo) v it. Deloval je tudi na socialnem in kult. področju: v Ažli je sodeloval pri ustanovitvi »Cooperativa di consumo«, ustanovil »Circolo giovanile«, ki je bil povezan s Sturzovim »Partito Popolare«, otroški vrtec, amatersko gledališko skupino, godbo na pihala. Bil je tudi član »Consorzio bozzoli« iz Čedada, občinski tajnik v Tarčetu. G. je zapustil zelo zanimiv dnevnik, ki ga je pisal v it. redno od 1898 do smrti. Obsega kakih 15 do 20 zvezkov ter prinaša pomembno gradivo za dobo, ki jo opisuje. Dnevnik hrani njegov nečak Paskval Gujon (gl. čl.).
Prim.: Cerkvene matice; A. Cracina, II Giubileo Sacerdotale di don Pietro Oualizza, Gorica 1964.
B. Z.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine