Primorski slovenski biografski leksikon
Gujon Anton, duhovnik, r. 7. jan. 1849 v Marsinu, u. 7. nov. 1917 v Čedadu. Oče Peter, kmet, mati Marjana Cucuvaz. G. je bil najprej za kpl. v Štoblanku približno 10 let, do 1893, ko je postal žpk v Špetru Slovenov. Dve leti je bil že nastavljen kot žpk v Špetru, preden je dobil »placet« od oblasti in to verjetno zaradi slovenstva. Ko je bil žpk v Špetru, je napisal in objavil članek Gli sloveni del Friuli v reviji Pagine Friulane, VI, št. 8, str. 133, kjer komentira napise, ki se še danes lahko berejo v c. v Briščah in v Landarju (Landarska jama) ter na steni c. sv. Kvirina v Špetru. G. dokazuje, da so bile med furlanskimi in »ilirskimi« Slovenci že od nekdaj tesne medsebojne vezi. Ta razlaga ni bila po godu nekemu nacionalistu, ki je G.-a napadel v časopisu II Corriere di Gorizia in se podpisal »il pretore«, češ da so G.-ove trditve izmišljene in nezgodovinske. G. je napad zavrnil v Pagine Friulane, VI, št. 9–10. G. je bil menda škofov svetovalec in užival velik ugled ne samo v Beneški Sloveniji, ampak v vsej videmski škofiji. Ko je Avstrija v prvi svetovni vojni po zmagoviti ofenzivi 1917 prodrla do Piave, je bil G. obtožen filoitalijanstva in celo pretepen. Po vojni so njegove posmrtne ostanke prenesli iz Čedada na špetrsko pokopališče ob izredno veliki udeležbi (1919).
Prim.: II Corriere di Gorizia, 10. okt. 1893; podatki msgr. V. Birtiga, žpk v Dreki.
B. Z.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine