Gruden, Albert (1923–1982)

Gruden Albert, narodni heroj, r. 6. nov. 1923 v Šempolaju. Oče Anton, delavec. Po osn. š. v domači vasi se je zaposlil v tržiških ladjedelnicah in tu opravil tudi 2 razr. strokovne srednjetehnične š. Že 1938 je bil obsojen zaradi ilegalnega nošenja orožja, spet so ga zaprli 1941, zaradi česar je potem izgubil zaposlitev. Od konca 1941 do marca 1942 je delal v Trstu pri tvrdki Sromek, po ponovnem krajšem zaporu se je spet zaposlil v ladjedelnici in postal mehanik. Že 1942 je bil povezan s Kraško četo in organiziral sabotažno skupino, v kateri so bili Slov. in It. Nov. 1942 je moral v it. vojsko; poslali so ga v Pulj v mornariško enoto. Po mesecu dni je pobegnil, a so ga ujeli na nabrežinski postaji, odkoder so ga prepeljali v vojaške zapore v La Spezia. Pa tudi od tu je pobegnil 9. marca 1943. Priključil se je Kraški četi, ki je tedaj taborila na Zajčevem hribu pri Komnu in tu postal desetar. Udeležil se je Goriške fronte kot namestnik komandanta bataljona, potem se je umaknil v Veliki Dol, kjer se je udeležil ustanovitve brigade Srečka Kosovela, v njej je postal namestnik komandanta 1. bataljona. Po ukazu Pokrajinskega komiteja VOS je prešel v Slovensko Istro in tu organiziral bataljon VOS ter postal komandant VOS za Slov. Istro. Apr. 1944 je postal namestnik komandanta 5. bataljona 1. brigade 2. divizije VDV v Brkinih. Razen krajše dobe, ko je vodil borbe proti Črni roki v Beli in Suhi krajini, se je zadrževal v Slovenskem primorju. Dec. 1943 je s skupino napadel nemško postojanko v Dragi pri Trstu, nato enako v Prešnici, febr. 1944 je izvedel splošno mobilizacijo v tržaških predmestjih, posebno v Domju (mobiliziral od 200 do 400 ljudi). Avg. 1944 je napadel nemško postojanko pri Plavju, marca 1945 je med naseljema Ribnica in Žagar miniral 120 m ceste. Kmalu zatem so ga v Suhorju, ko se je zadrževal v bunkerju, po večurnem boju zajeli četniki in ga 20 dni mučili v zaporu, pa je iz njega zbežal skupaj s 15 tovariši. Sodeloval je tudi v boju za Trst in se 2. maja bojeval v samem Trstu. Po vojni je delal v UDBI, vodil skupino, ki je ilegalno delala v Trstu. 1947 ga je it. policija zajela in ga 7 mesecev imela v zaporu. 1952 pa so ga It. v odsotnosti obsodili na dosmrtno ječo. Potem je bil v Sežani višji referent na odseku za notranje zadeve do 1960, ko je bil upokojen kot 90% invalid. Za zasluge je prejel več odlikovanj in priznanj in bil še vedno aktiven v družbeno-političnih organizacijah. Za narodnega heroja je bil proglašen 21. jul. 1953. Ilegalno ime Blisk.

Prim.: SPor 1953, št. 171; Borec 1953, 325; Na rodni heroji Jsle, knj. 1, Bgd 1975, 257–8 s sl.: SlovJ 1952, 47; Kojeko 2, 328; Rad. Isakovič, Ko sovelova brigada, Lj. 1973, 76, 761.

Brj.