Grom, Maša (1872–1949)

Grom Maša (Marija), narodna delavka, r. 27. februarja 1872 v Sežani, u. 2. maja 1949. Oče Jakob, Dolenc, kavarnar, mati Frančiška Kariž. Lj. š. je obiskovala v Sežani. Leta 1898 je kot žena carinskega uradnika Anteja Groma prišla v Trst kot že odlična in izvežbana sodelavka CMD – v Sežani je namreč z vso vnemo delala pri ženski podružnici CMD, ki je bila tu ustanovljena 1892. Od 1895 do 1900 je bila G-ova v Sežani tajnica te Družbe, zato je tudi v Trstu takoj poprijela za delo in tajnikovala ali vodila blagajno ter postala končno podpredsednica CMD v Trstu do 1915. G-ova je bila tudi med ustanoviteljicami Zavoda sv. Nikolaja v Trstu, ki je po zamisli Marije Skrinjarjeve začel delovati 1898. Za ta zavod je delovala G-ova z vsem ognjem. Kakor mati se je zavzemala za služkinje, najemala učiteljice, prirejala učne tečaje za brezposelne, ki so jih obiskovale tudi zaposlene služkinje. G-ova je bila delavka, kakršnih je malo; v Trstu je bila splošno znana, saj je delovala kot tajnica ali blagajničarka pri celi vrsti slovenskih društev. Med prvo svetovno vojno se je morala umakniti v Lj., in tudi tu je nadaljevala s svojim narodnim, prosvetnim in socialnim delom. Bila je soustanoviteljica Kluba Primork, v katerem je bila vsa leta odbornica, kasneje blagajničarka in konec dvajsetih let je prevzela mesto predsednice. Bila je odbornica pri Kolu Jugoslovanskih sester, pri Splošnem ženskem društvu in pri CMD. Za svoje delo je bila odlikovana z redom sv. Save IV. stopnje. Veliko se je zanimala za akademsko mladino; podpirala jo je duhovno in gmotno in marsikoga napotila na nadaljevanje študija (npr. Maro Husovo), čeprav sama ni imela višje izobrazbe, si je vendar z neprestanim in poglobljenim samoizobraževanjem pridobila lepo izobrazbo. Obvladala je italijanščino, nemščino in srbohrvaščino, dobro poznala svetovno literaturo. Bila je človeško izredno dobra, blaga, plemenita, pomagala v vsaki stiski in vsakomur, ki se je k njej zatekel v še tako nenavadni stiski. Kar legendarna je bila njena ljubezen do sirot in do nezakonskih otrok. Imela je izredno močno voljo, neizčrpno energijo in jeklen značaj, vse to pa pretkano s svetlim žarom velike ljubezni do bližnjega.

Prim.: Krstna knj. v Sežani; Marija Lamutova. M. G–ova, ŽS 1929, 225–8 s sl.; ista, Odprto pismo gospe M-i G-ovi, ŽS 1932, 97–9 s sl.; Pavla Hočevar, Pot se vije, Trst 1969, 47, 65–67 s sl., 74; GorLtk 6 (1979), 84

Brj.