Greif, Martin (1918–1975)

Greif Martin, partizanski komandant, ljudski poslanec, preds. skupščine občine Ajdovščina, r. 6. nov. 1918 v Zgornjem Dupleku pri Mrbu, u. 16. jan. 1975 v Ajdovščini. Bil je iz delavske družine, oče je bil kovač. Po osn. š. se je izučil za kovinostrugarja in se že 18-leten pridružil delavskemu gibanju ter postal član KPJ. Do 1941 je bil preganjan in večkrat zaprt. Avg. 1941 stopil v partizane in postal vodnik Pohorske čete; v boju z Nemci ranjen. Konec 1941 ga je vodstvo NOB poslalo na Primorsko; skupaj z Matevžem Veluščkom sta prišla najprej v Brkine. Tu je G. postal komandir Brkinske čete. Spomladi 1942 je na Nanosu sodeloval v bitki z Italijani, kasneje je bil poslan organizirat OF na Koroško, v Trbiž. Sept. 1943 se je kot komisar severnoprimorskega odreda udeležil bojev na goriški fronti. 10. sept. 1943 je govoril na protifašističnem zborovanju v Gor., sodeloval pri izpustitvi zapornikov iz goriških zaporov, v akciji za uničenje letal na mirenskem letališču. Ob združitvi čet, bataljonov in odredov (ukaz operativnega štaba za zahodno Sjo 23. sept. 1943) v šest brigad, je G. postal komandant Goriške slovenske narodnoosvobodilne brigade, nastale iz sevemoprimorskega in južnoprimorskega odreda, po združitvi enot pa komandant SNOUB »Ivan Gradnik« (od nov. 1943 do jan. 1944). Avg. 1944 je postal komandant Komande mesta Trst in od tedaj ves čas ilegalno živel v Trstu ter pripravljal vstajo tržaškega ljudstva v zadnjih dneh aprila in prve dni maja 1945. Po vojni je bil izvoljen za sekretarja okr. komiteja v Novi Gorici, za člana CK KPS, preds. republiških sindikatov in ljudskega poslanca. Bil je tudi minister za delo, direktor tovarne aluminija in glinice v Kidričevem, kartonažnih tovarn in poslovnega združenja Papir-Les. Od 1969 do smrti je bil preds. skupščine občine Ajdovščina ter preds. medobčinskega sveta severnoprimorskih občin (od 1973). V vojski je dosegel čin polkovnika, bil nosilec spomenice 1941 in vrste drugih odlikovanj. Ilegalno ime Rudi. – Po vojni je napisal več spominskih sestavkov o svojem delovanju v NOG na Primorskem, tako: Obletnica osvoboditve Trsta (DEn 1946, št. 19), Čez Karnske alpe na Koroško (Spomini na partizanska leta, 2. knj., Lj. 1948, str. 129–36), Spomini na narodnega heroja Janka Premrla-Vojka (LdP 1949, št. 251), Narodni heroj Šibelj Anton-Stjenka (LdP 1949, št. 302), Narodni heroj Šibelj-Stjenka, prvi izdelovalec bomb za I. bataljon S. Gregorčiča PDk 1949, št. 297 (1387), Prva pohorska četa (DEn 1951, št. 14), Osvoboditev Trsta (Borec 1951, str. 232–3), Za svobodno Primorsko (Borec 1951, str. 267–9), Razvoj narodne zaščite v Trstu (Ljudski miličnik 1951, št. 40), Aktivnost mariborskih šegrta (v: Četrdeset godina, knj. 4, Bgd 1960, str. 85–6), Začetek partizanskega gibanja (skupaj s Pavlom Ježem in Ivanom Renkom, v Dvajset let v svobodi 1945–1965, Ajdovščina 1965, str. 28–33). S priložnostnimi članki pa je sodeloval v PrimN in drugod.

Prim.: Spomini na partizanska leta 2, 129 s sl.; Stanko Petelin, Gradnikova brigada, N. Gorica 1966, pass.; Tone Ferenc, Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943, pass.; Lojze Bizjak, Gornja Vipavska dolina v narodnoosvobodilni vojni, Ajdovščina 1967, str. 16, 22, 90, 92, 96, 100, 108; Silvo Teršak, Portret revolucionarja, TV 15 1974, 14, 5 s sl.; Komunist 1976, teoretična priloga okt. dec. št. 9 (Od Goričan do čebin); PrimN 1975, 4, 1, 3; PDk 1975, 13, 1 s sl.; P. V., V spomin M. G.-Rudiju, TV 15 1975, 3, 3 s sl.: M. G.-Rudi, Delo 1975, 13, 2 s sl.; Škerl, 15 let bibl. NOB, Lj. 1960, str. 103–104; Četrdeset godina, knj. 3, Bgd 1960, str. 38; knj. 6, Bgd 1961 str. 102; Dokumenti ljudske revolucije v Sji, knj. 3, str. 102; knj. 5, str, 211.

Brj.