Grahor, Josip (1894–1986)

Grahor Josip, tigrovec, r. 31. marca 1894 v Spodnji Bitnji, pred vojno lastnik gostilne in trgovine; brat pisatelja I. Grahorja (gl. čl.). Sodeloval z Zv. Milošem, bazoviškim junakom. Med nabavljanjem vina po Istri raznašal protifašistično literaturo do Ricmanj. Delal že pred letom 1930, a postal po tem letu še bolj aktiven; njegova hiša je postala zatočišče zavednih Slovencev, pevcev in aktivnih nasprotnikov fašistov ter javka za protifašistično literaturo in orožje. Tu so se dobivali Fr. Kruh, Fr. Zafred, ki je gradivo odnašal naprej v Istro in Trst, dalje V. Bobek (PSBL 2, 92), T. Dolgan, Jos. Ujčič, T. Frank, Matija Urbančič, Marija Valenčič. Pri G-jevih sta se sestajala V. Bobek in Pinko Tomažič. G. je imel v okolici in v Brkinih mnogo sodelavcev in zaupnikov, ki so do njega prihajali po antif. tisk, ki ga je zanesljivim dajal v svoji trgovini, sicer pa imel skritega v kleti. Imel je več policijskih preiskav, propagiral je ustno in z letaki dezerterstvo iz it. vojske in proti abesinski vojni. G-ja so aretirali 10. jun. 1940 in internirali v S. Angelo dei Lombardi (Avellino); tu je bil več mesecev v preiskovalnem zaporu, potem premeščen v Chiusano S. Domenico, odkoder se je po padcu fašizma vrnil domov, kjer so mu medtem fašisti izropali in zažgali hišo. Pred Nemci je skril občinski arhiv in matične knjige v vas Celje. Sam je zavrnil in drugim preprečil sprejeti mesto župana; pregovoril je župana, ki je bil doma s Prema, da ni razobesil družinskih seznamov na hišna vrata, da niso Nemci mogli vedeti, kdo je v partizanih. Pred Nemci je odšel v ilegalo; z Mašuna je bil poslan na kočevski zbor (1.–3. okt. 1943), kjer je bil izvoljen za poslanca za Slovensko Primorje. Aprila 1944 je bil na Preložah izvoljen za predsednika okraj. LO Snežnik (Ilirska Bistrica). 16. okt. 1944 so ga ujeli četniki in ga pretepli do krvi, a jim je med bombardiranjem Ilirske Bistrice pobegnil in pribežal v Šembije, od koder ga je spravil do Knežaka Fr. Kruh, medtem ko so mu zaprli na Premski grad ženo Pavlo, ki so jo rešili partizani z napadom na četniško postojanko. G. je bil do konca vojne predsednik OLO Snežnik, potem pa do 1947 predsednik okraj. LO Ilirska Bistrica.

Prim.: Zbor odposlancev slov. naroda v Kočevju. Dokumenti, Lj. 1953, 171.

Rut.