Gradnik, Vladimir (1899–1983)

Gradnik Vladimir, vojaški strokovnjak, strokovni pisec, r. 17. jul. 1899 v Medani. Oče Jožef, mati Lucija Godeas. Gradnik je najmlajši brat Rajka, dr. Alojza in Jožefa (gl. čl.). Osn. š. je obiskoval v Medani, gimm. med 1910–15 v Gor. Do preboja v Kobaridu (okt. 1917) je živel v rojstnem kraju (zaseden od It.), nato je postal avstrijski vojak 97. trž. polka in kot tak se je udeležil upora v Radgoni, pozneje tudi v Ukrajini, kjer je deloval v slov. polku »Nanos« in prisegel srbskemu kralju Petru I. v Tiraspolu. Konec vojne je dočakal v Ukrajini ter se po povratku v domovino v prvi lj. legiji in v trž. bataljonu prostovoljcev udeležil bojev za severno mejo. Odločil se je za aktivno vojaško službo in obiskoval vojaške š. v Subotici in Bgdu. S činom podporočnika je 6. sept. 1923 v Bgdu končal vojno akad. in pozneje (1931) tudi višjo š. vojne akad. Služboval je nato v raznih jsl. krajih. Bil je 1941 v bojih z Nemci kot major zajet in poslan v nem. ujetništvo, odkoder se je vrnil 6. avg. 1945. Nadaljeval je v JLA s službovanjem na raznih odgovornih mestih in s činom polkovnika pred upokojitvijo konec 1955 predaval na višji vojni akad. v Bgdu. Kot upokojenec je dalj časa živel v Zgbu; sedaj živi v Novi Gor. Prejel je številna odlikovanja, od katerih je najvišje »Orden za vojaške zasluge z zlatimi meči«. G. je strokovne vojaške članke objavljal že kot častnik bivše jsl. vojske. Tako je v Konjičkem glasniku (13/1938) v treh nadaljevanjih izšla razprava O brzim trupama ter Pouke iz rata u Španiji (Konjički glasnik, 14/1939, 1–21) in Italijanska konjica i njeno učešče u abisinskom ratu (Konjički glasnik, 14/1939, 145–176), v Vojnem glasniku (1947) je objavil Mitraljez – čegrtaljka (55–7) in Pomočna reljefna sprava za očiglednu nastavu iz topografije (50–4). Samostojno so izšle njegove večje študije o geografsko-strateških problemih posameznih jsl. področij. Napisal je tudi scenarij za vojaški dokumentarni film (1955), dva poljudna članka o atomski in biološki vojni pa je napisal za Zagorski kalandar (1968). Osebne spomine na dogodke v Ukrajini ter na Kor. je objavil v JKol 1972 (182–7) in GorLtk 2/1975 (160–2). Kot upokojenec je večkrat predaval o vojaških zadevah predvsem v Zgbu. V tamkajšnjem Slovenskem domu je 1973 predaval o soški fronti (1915–17). Napisal je Krvavo Posočje, podlistek v PDk (1977), nato pa je izšla v knjigi. V rkp ima delo o primorskih prostovoljcih v bojih za Koroško 1919–20.

Prim.: JKol 1972, 182–187; GorLtk 2/1975, 160–162; A. Vovko, PZDG 7 (1977) 190–1; slika v PDk.

B. Mar.