Gradnik, Jožef (1897–?)

Gradnik Jožef (Pepi), narodni delavec, r. 1. jan. 1897 v Medani. Oče Jožef, čevljar in kmet, mati Lucija Godeas. Brat pesnika Alojza G. (gl. čl.) in Vladimirja G. (gl. čl.), učitelja in geologa. Osn. š. obiskoval v Medani. Med prvo svetovno vojno bil skupaj z bratom zaprt na gor. gradu. Leta 1919 je postal tajnik obnovljenega slov. prosv. društva in to ostal do zatrtja 1. 1927. Z nabiralno akcijo mu je uspelo, da je društvu pripravil velik zložljiv oder, organiziral knjižnico, ki je imela naročene vse tednike in dnevnike ter revije iz Sje. Leta 1921 je dal pobudo za narodni tabor v Medani in 1922 postal zadnji slov. župan v Medani. Kot tak je uradoval z vsemi občinami, vključno furlanskimi, slovensko. Na stavbi županstva je dal postaviti velik napis v slovenščini in le z manjšimi črkami v it. Napisa ni odstranil tudi na zahtevo karabinjerjev, zato so ga preganjali. V njegovi odsotnosti je podprefekt iz Gradiške pripeljal fašiste in karabinjerje, ki so odstranili napis, vlomili v občinski urad in je podprefekt namestil komisarja A. Albana. Ta je kasneje ukazal, naj G-a privedejo v občinski urad, kjer so ga prisilili, da je podpisal predajo občinskega urada, imovine in arhiva (25. aprila 1923 ob 15h). Že po odstavitvi z županskega mesta je Mussolini dal kralju predlog, naj podpiše odločbo o odstavitvi z županskega mesta pod obtožbo rovarjenja proti državi, zakrivanja it. napisa na občini, razglašanja na oglasni deski v tujem (slov.) jeziku. – G. se je kulturno še naprej udejstvoval. Delal je tudi v organizaciji TIGR. Ob vstopu It. v vojno (1940) so ga aretirali, a ga izpustili zaradi pomanjkanja delovne moči na kmetiji po 5 mesecih. Do kapitulacije It. je bil pod policijskim nadzorstvom. Za NOB delal od začetka. Zbiral je denar po Furlaniji, nabavljal v Gor. in Vidmu potrebščine za ciklostilne tehnike Matajur in tehniko kobariškega vojnega področja.

Prim.: Vedetta Friulana 16. 11. 1922; M. Boršnik, Pogovori s pesnikom Gradnikom, Mrb 1953 (v knjigi 1954) str. 6 in pass.; R. K.[= Rudi Klinec], Zlatoporočno slavje v Medani, KatG 13. jul. 1972, str. 4; Ciril Zupanc, Kanalski Kolovrat, 1974, str. 117; Tone Rutar, PnimN 1. jan. 1977; GorLtk 6 (1979), 125.

Rut.