Gorec, Fran (1848–1923)

Gorec Fran, istrski narodni buditelj, r. v Sv. Vidu pri Ptuju 19. jan. 1848, u. v Baderni 27. jan. 1923. Po končani osn. š. v domačem kraju je obiskoval gimn. v Varaždinu (1860–68) in nato študiral bogoslovje v Gor. (1868–72), za kar ga je pridobil škof Juraj Dobrila (PSBL IV, 290). Ordiniran 1. sept. 1872 za duhovnika poreško-puljske škofije je kratko služboval v Poreču, nato pa polnih 50 let do smrti bil žpk v Baderni. G. se je vključil v istrski preporodni boj, budil v narodu nacionalno zavest in ljubezen do domače govorice in skušal dvigniti kmečko ljudstvo prosvetno in gospodarsko. Sodeloval je pri ustanovitvi Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro (1893) in 1894 ustanovil njeno podružnico v Baderni ter tu še istega leta kupil z Družbino pomočjo hišo za hrvaško š., ki je bila odprta 23. nov. 1896. 1897 je ustanovil »Konobo« Istarske vinarske zadruge (iz Pule), 1901 »Posojilnico« in »Gospodarsko društvo«, a 1903 še »Društvo za štednju i zajmove«. G. sodi med istrske narodne buditelje; bil je v stalnih stikih s škofom Dobrilo, Volčičem, Laginjo in Spinčićem in z njimi sodeloval pri vseh političnih akcijah istrskega narodnega preporoda. It. so ga odkrito sovražili, avstrijske oblasti pa so ga sumničile. Po izbruhu prve svet. vojne je moral še pred evakuacijo južne Istre (1915) bežati iz Baderne in se je zatekel v Veliko Loko pri Lj., a je bil tudi tam pod policijskim nadzorstvom. 1917 se je vrnil v Baderno, ker je želel ostati z narodom v težkih dneh it. okupacije. Tam je tudi umrl.

Prim: Naša sloga XXVII, Pula 13. sept. 1894; XXIX, Pula 16. jim. 1896; Status personalis et localis unitarum dioceseon Parentiae et Polensis, Tridenti 1914 do 1924; Hribar II, 101; F. Barbalić, Narodna borba u Istri od godine 1870. do 1915. godine, Zgb 1952, 74, 78, 94–95, 99; Milanović, 326, 264.

Lc.