Godnič, Jožef st. (1851–1929)

Godnič Jožef st., duhovnik, publicist, r. 14. mar. 1851 v Komnu, u. 23. febr. 1929 v Dornberku. Oče Franc, mati Marijana Malič. Pri hiši se je reklo pri »mežnarjevih«. Za duhovniški poklic se je navdušil, ko je prebival pri stricu Antonu Maliču, vikarju v Števerjanu. Gimn. in bogoslovje študiral v Gor. Ordiniran 22. (po ŠematGor 21.) mar. 1874 kot tretjeletnik. Jeseni 1874 nastavljen za prefekta v malem semenišču, kjer je bil prej že dve leti podprefekt. Nadškof Gollmayr ga je poslal v dunajski Avguštinej, a G. je tam zbolel in moral študij opustiti. Najprej je bil za kpl v Solkanu (1877–87), nato vikar v Kromberku (1887–94), kurat v Grgarju (1894–1917). Tu se je med prvo vojno umaknil najprej na Trnovo, potem na Lokve in v Čepovan (1916), nato v Ajdovščino (1917), dalje v Cerknico, na Rakek (1918), od koder je 1920 odšel k nečaku Jožefu Godniču ml. (gl. čl.) v Dornberk. Upokojen je bil 1919. Tu je ob asistenci nadškofa Sedeja obhajal zlato mašo 24. mar. 1924. V Kromberku je opremil novo c, največ pa je storil v Grgarju; zgradil je po mnogih obljubah županstva in ljudi novo župnišče (1898–99), ustanovil Slov. katol. izobraževalno društvo, osnoval novo Družinsko knjigo, Dekliško Marijino družbo in Družbo krščanskih mater in deklet (ena prvih na Primorskem; prvi slovesni sprejem 1901 opravil stolniški žpk dr. Sedej), dalje Hranilnico in posojilnico, ki jo je sam vodil do svojega odhoda, predvsem pa je pomembna njegova grgarska Kronika ali Memorabilia iz Grgarja, ki zajema obdobje 1435 do 1920. G. je tudi pisal; npr. Confabulationes catecheticae (FoliumGor 1884, 213), pa tudi v ZbsvP 1920, 4, 32, 109, 142; 1921, 34, 126; 1922, 166. Bil je izvrsten katehet in prijatelj mladine.

Prim.: NadškAGor. (krstni list: Josaphus Godnig, filius Francisci et Marianne Malizh); Memorabila iz Grgarja, 130, 175, 197, dodatek za 24. mar. 1924 s sl.; PrimL 1901, 1907; GorS 1924; ZbsvP 1924, 48.

R. K.