Godina, Milena (1912–1995)

Godina Milena, igralka, r. 21. marca 1912 v Rojanu v Trstu. Oče Milan (op. ur.: Ivan), policist, mati Marija Nedoh, oba iz Materije. S šestim letom je odšla v Mrb, ker se je oče kot zaveden Slovenec (pozneje Maistrov borec) moral izseliti. G-ova je bila romantično, čustveno in ognjevito dekle. H gledališču sta jo privedla naravno nagnjenje in zgled matere, ki jo je že kot otroka vodila k predstavam. Dramatiko je študirala pri Vladimiru Skrbinšku in Jožetu Koviču, solopetje pri operni pevki Elfridi Hercog in pri dirigentu Leu Novaku. V sezoni 1934/35 je bila honorarno nastavljena pri gledališču v Mrbu. Tu se je srečala z znanimi umetniki, kot sta bila Bojan Stupica in Sava Severjeva. Zaradi dejavnosti v organizaciji Mladih intelektualcev v Mrbu, kjer se je zbirala komunistična mladina, je izgubila službo. Zaman je odšla v Lj. Po enem letu je na posredovanje Vl. Skrbinška dobila službo v Skopju. Tu je nastopala v sezonah 1936/37 ter 1937/38. Vključila se je v gibanje Mladih Makedoncev za osvoboditev Makedonije ter bila zato odpuščena. Podpisala je pogodbo za angažma v Bgdu, a so jo razveljavili, brž ko so dobili podatke od policije. V sezoni 1938/39 je bila angažirana v Banji Luki, a so jo zaradi komunistične usmerjenosti odpustili tudi tukaj. Vrnila se je v Skopje, kjer jo je zajela vojna. Eno leto je bila brez zaposlitve. Takoj po zasedbi so ji Bolgari ponudili angažma, a se je ponudbi odrekla; zato ji je bil priznan kulturni molk. Takoj po vojni so ustanovili makedonsko gledališče. Na prvi predstavi je odigrala glavno vlogo, tj. Lido v O. J. Kornijčuka drami Platon Krečet. V Skopju je bila do sezone 1948/49, ko je odšla v Mrb, kjer je bila 1971 sicer upokojena, a še vedno nastopa v tamkajšnjem gledališču. Nastopala je tudi v operetah, pri lutkovnem gledališču, v radijskih igrah in literarnih oddajah. Vsa leta je poučevala v dramski š. in pri amaterskem odru »Slava Klavora«. Mnogo je delala z mladino in z otroki. Posebno goji recitacijo; s Cocteaujevim Človeškim glasom je prva nastopila na Mladinskem odru Mrb. V svoji gledališki karieri je odigrala veliko glavnih in stranskih vlog iz svetovnega in domačega repertoarja. Igrala je v slovenščini, makedonščini in srbohrvaščini. Med drugimi je odigrala naslednje vloge: Vrzo v Kreftovem Tugomeru, babico v Hafmannovem življenje zmaguje, Klaro v Krleževi Ledi, Jelo v Vojnovićevem Ekvinokciju, Belino v Molièrovem Namišljenem bolniku, Janet Spencer v Huxleyevem Strupu, Rebako v Millerjevem Lovu na čarovnice, Julijo v Shakespearovem Romeu in Juliji ter glavno vlogo v Giocondinem smehljaju A. Huxleja. Nepozabna je njena upodobitev lika Matere Korajže v istoimenskem Brechtovem delu. Za to vlogo je dobila 1963 nagrado mesta Mrb. 1970 je dobila priznanje Sveta svobod in kulturnih društev za dolgoletno sodelovanje kot pedagog v dramski š. in pri amaterskem odru »Slava Klavora«. 1946 je ob gostovanju maked. gledališča v Bolgariji dobila odlikovanje Zasluge za narod.

Prim.: Osebni podatki; SDL I, 100; SGL I, 174; ITD 1977, 4. marca, str. 13; Kojeko I, 308–309.

Har.