Gnjezda, Jožef (1838–1875)

Gnjezda Jožef, skladatelj in organist, r. 6. mar. 1838 v Idriji, u. v Idriji 3. febr. 1875. Oče Janez, cerkovnikov pomočnik, mati Marija Klemenčič. Po končani rudarski lj. š. (pripravnici) v Idriji (1845–49) mu je prvi pouk v glasbeni umetnosti ter igranju na violini in orglah posredoval učitelj in organist Anton Krašner (1808–61); ko je bil 31. maja 1852 v Idriji odprt pripravniški tečaj za učitelje na enorazrednicah, je bil G. med prvimi absolventi (1852–53). Ker se je posebno odlikoval v glasbi, so ga obdržali na pripravnici še dve leti kot pomožnega učitelja petja in glasbe (1853–55), potem pa je bil učitelj v Planini pri Rakeku (1855–58). Tam je poučeval violino in klavir kneginjo na gradu Windischgrätzov. Na vzpodbudo kneginje se je odločil za nadaljnje izobraževanje v glasbi in je po njenem priporočilu dobil učiteljsko mesto v glasbenem zavodu Bua v Gradcu. Tu je v razletju 1858–61 študiral glasbo pri Josefu Retzerju v Musikschule des steiermarkischen Musikvereins in pri znanem skladatelju Anselmu Hüttenbrenmerju (1794–1868). Po smrti Antona Krašnerja (14. marca 1861) se je vrnil v Idrijo in prevzel stalno službo mestnega organista, poučeval pa je violino tudi na rudarski ljudski š. (1861–75) in bil hkrati učitelj petja in orglanja na učiteljski pripravnici do njene ukinitve (1861–66). Bil je izredno sposoben glasbenik in glasbeni pedagog ter na daleč znan po svojem umetniškem orglanju, zelo dobrem pevskem zboru in velikem orkestru. Napisal je več cerkvenih skladb, latinskih maš in preludijev za orgle; kot posvetni skladatelj je zaslovel po svojih priredbah starih narodnih napevov in v Idriji ponarodelih skladbah Po polnoči odbije tri in Hribi moje domovine. Aktivno je sodeloval tudi pri delu idrijske čitalnice, žal pa je zgodaj, star šele 37 let umrl za vodenico.

Prim.: M. Arko, Idrija, 168–69, 226; ž. arhiv Idrija.

Lc. + Jem.