Gnirs, Anton (1873–1933)

Gnirs Anton, avstrijski arheolog in konservator, r. 18. jan. 1873 v Žatcu, u. 13. dec. 1933 v Loketu (Ellenbogen), pokopan v Komotovu v ČSSR. Pred prvo svetovno vojno je bil profesor na Primorskem. Vodil je izkopavanja rimskih vil na otoku Veliki Briuni pri Pulju. Po reorganizaciji avstrijske centralne komisije za varstvo spomenikov je postal G. prvi deželni konservator za Primorsko s sedežem v Pulju. Med prvo svet. vojno se je moral skupaj z uradom preseliti v Lj. in tako je do konca vojne nadomeščal tudi deželnega konservatorja za Kranjsko dr. Franceta Steleta, ki je bil v ruskem ujetništvu. Velik je njegov prispevek pri raziskovanju arheoloških in srednjeveških spomenikov v Istri. Odkritja in topografska registracija teh spomenikov sta mu kasneje služili v raziskovalni in konservatorski dejavnosti v Istri, posebno v območju Pulja in Briunskih otokov. Napisal je dela: La Basilica ed il reliquiario d'avorio di Samagher presso Pola (Atti e memorie SIASP, 1908, zv. 24, 5–48), L'antico teatro di Pola (ibidem, 1908, 49–89), Baudenkmale aus der Zeit der oströmischen Herrschaft auf der Insel Brioni Grande (Jahrbuch für Altertumskunde, 1911, 5), Frühe christliche Kultanlagen in südlichen Istrien (Jahrbuch des Kunsithistorischen Instituts der k. k. Zentral-Kommission für Denkmalpflege, 1911), Grundrissformen istrischer der antiken Wasserversorgung aus dem istrischen Karstlande (Bulićev zbornik, 1924), Istria praeromana, Karlsbad 1925 (sinteza vseh G.-ovih raziskovanj tega področja). Za Slov. je posebno pomembna preiskava samostanske cerkve v Stični (restavriral eno od romanskih oken na sev. steni ladje, odkopal temelje apsid in s tem odkril najvažnejši stavbnozgodovinski detajl zgradbe). Za Goriško je G. posebno važen, ker je po prvi vojni poskrbel za vrsto restavriranj umetniških spomenikov (tako cerkve gor. uršulink, tamkajšnjih slik). Posebno zanimanje G-a je veljalo zvonovom Primorske in Kranjske. Objavil je dve taki deli: Alte und neue Kirchenglocken (najprej Dunaj 1917 in kasneje razširjeno Karlsbad 1925). Podatki o starih ali zgodovinsko pomembnih zvonovih, ki jih prinašata deli, so neprecenljive vrednosti, kajti 1. in 2. svet. vojna sta marsikateri zvon uničili. Knjigi prinašata tudi veliko slikovnega in epigrafskega gradiva. G. je bil član Nemškega arheološkega društva v Berlinu, avstrijskega arheološkega društva na Dunaju in Družbe za znanost in umetnost v Pragi. Tudi v krogih avstrijskih deželnih konservatorjev pred prvo svet. vojno je igral eno najvidnejših vlog.

Prim.: [France] Stelè, Dr. A. G., ZUZ XII/1933, 98–9 (nekrolog); isti, Umetnost v Primorju, Lj. 1940 (Pogledi, 2/2.), 22; isti, G. A., ELU 2, 394–5 (z bibl.); Cossar, Storia, pass.

Brj.