Gergolet, Nino (1913–?)

Gergolet Nino, slikar samouk, r. 21. apr. 1913 v Doberdobu v družini Ivana in Josipine Černic. Zaradi bližine fronte se je družina 1915 preselila v Trst in tu ostala. G. je hodil v slov. š. sv. Cirila in Metoda, potem pa je bil za kovača in mehanika v ladjedelnici. Drugo svet. vojno je preživel kot vojak v raznih krajih po It., po vojni pa je vstopil v civilno policijo pri ZVU. Upokojil se je 1976. G. slika od 1952, predvsem pejsaže, privlačujejo ga motivi iz okolice Sv. Jakoba, stare, preproste in razpadajoče hiše, »predeli, ki so zapisani obnovi in to prehodno stanje G. presunljivo enostavno ponazoruje z barvo in ekspresionistično predelavo oblik« (Bambič). Kritiki hvalijo zlasti njegove velike oljnate pastele, v katerih prihajajo do izraza »živa barvitost... in postimpresionistična izkustva« (G. Montenero). Motiviki in načelu je ostal vseskozi zvest, posveča pa se tudi olju, risbi s črnilom (njegova tipična tehnika) in litografiji. G. je samouk, učil pa se je pri Psacaropulu (1953–54), kasneje je obiskoval še tečaj Scuola del nudo na Revoltelli. Udeležil se je številnih skupinskih razstav in žel pomembna priznanja na razstavah, ki jih prireja ministrstvo za notranje zadeve v Rimu (dobil je med drugim prvo nagrado za grafiko (1974) in prvo nagrado za slikarstvo (1976). V letih od 1961 do 1976 je priredil osem samostojnih razstav (Gal. Rossoni, II Carso in občinska gal. v Trstu). O njegovih delih sodi M. Bambič, da bodo tudi kot priče tržaške preteklosti ohranila svoj pomen. 1976 je izdal mapo jedkanic (12 listov).

Prim.: PDk 1962, 5. jun.; 1963, 26. sept.; 1965, 25. avg.; 1970, 19. dec; 1972, 16. maja; 1973, 23. in 28. jun.; 1976, 12. mar.; Picc. 1961, 16. jun.; 1963, 5. okt.; 1966, 17. in 25. sept. s sl.; 1973, 29. jun.; 1976, 3. apr.; MessV 1976, 12. mar. s sl.

S. P.