Gantar, Kajetan (1901–1965)

Gantar Kajetan, publicist, profesor, r. 6. avg. 1901 v Idriji, u. 18. apr. 1965 v Lj.; oče Urban, rudar, mati Marija Čar. V Idriji je obiskoval osn. š. (1907–13) in realko (1913–20), fil. fak. (slavistika in romanistika) v Lj. (1920–24); doktor filozofije 1925. Služil je vojaški rok v Parmi (1925–26). Potem je bil prof. na II. drž. realni gimn. v Lj. (marec–avg. 1927), na gimn. v Novem mestu (1927–30); vmes se je 1929 dva meseca izpopolnjeval v Franciji. Nato prof. na gimn. v Celju (1930–33); 1931 opravil izpit za gimn. prof. Dne 1. febr. 1933 odpuščen iz drž. službe brez pravice do pritožbe. Od okt. 1933 do sept. 1936 uslužben pri upravi dnevnika S v Celju. Potem spet prof. na gimn. v Celju (okt. 1936–apr. 1941). Nemci so ga aretirali; bil zaprt v Celju in Mariboru (apr.–jun. 1941); nato z družino izgnan v Srbijo, kjer je živel v Kruševcu in Leskovcu. Konec dec. 1941 se je preselil v Lj. Od apr. 1942 do maja 1945 delal pri Prevodu v Lj. Nato do 19. jan. 1947 v Avstriji (Lienz in Spittal). Po povratku v Lj. je bil do konca avg. 1955 zaposlen kot komercialist pri trg. podj. Železnina in pri Trgovinskem servisu v Lj. Od sept. 1955 do upokojitve konec avg. 1964 prof. na gimn. v Stični. Napisal je doktorsko disertacijo Slovensko katoliško dijaško gibanje; odlomki obj. v Č (1926/27, 315–316); Slovensko dijaštvo in socialno vprašanje (SMI 1927, 57–67); Naši prvi sociologi (SMI 1927, 134–136, 160–166); Naše politično časopisje (Slovenci v desetletju 1918–1928, 659–674); Pesnik Simon Gregorčič svojemu zdravniku dr. Ferdinandu Rojcu (M 1939, 4); Oskrbovanje z železnino (Trgovina in preskrba, 1950, 18–19, 110–111). V letih pred drugo svet. vojno je bil tajnik Vincencijeve konference v Celju.

Prim.: vprašalna pola, izpolnil sin dr. Kajetan Gantar; nekrolog v IdrR 1965, 144 (s sl.); Lado Božič, Dijaške organizacije v Idriji (IdrR 1973, 125–165); Anton Kristan, V socialistični Idriji pred četrt stoletja (Pod lipo, Lj. 1924, 30) o očetu Urbanu Gantarju.

K-n