Fikfak, Jurij (1954–)

Fikfak Jurij, etnolog in slavist, r. 17. apr. 1954 na Cesti pri Ajdovščini, živi v Postojni. Oče Mihael, mali kmet, mati Veronika Komel, gospodinja. Osn. š. v Solkanu (1961–69), sred. tehn. š. v Lj. (1969–73). Delal je kot strojni tehnik (1973–76), opravil študij etnologije in slavistike na U. v Lj. (1974–81). Od 1973 do 1979 je bil med ustanovnimi člani revije 2000. L. 1982 se je zaposlil na Inštitutu za slov. narodopisje ZRC SAZU v Lj. Poleti 1985 je bil na študiju na Dunaju, 1985–86 kot štipendist DAAD (Deutscher akademischer Austauschdienst) na izpopolnjevanju na etnoloških ustanovah v Münchnu in Tübingenu. 1986 je na Filoz. fak. v Lj. opravil magisterij Etnologija na Slovenskem med 1848 in 1860 (prim. Elementi za branje Noviških in etnoloških strokovnih besedil med 1848 in 1860, Traditiones 1988). Njegova temeljna področja raziskovanja so ljudske šege in problemi identitete, ljudsko gledališče (prispevki o Drabosnjaku), zgod. etnološkega raziskovanja v 19. stol. (Jakob Volčič, Matija Vertovec, Matija Majar-Ziljski, poljudna besedila etnološkega značaja) in računalniška obdelava velikih, predvsem slikovnih podatkovnih zbirk (Slov. Štajersko pred marčno revolucijo, etnološki slovar). Preučeval je življenjsko delo Jakoba Volčiča in uredil zbornik prispevkov in gradivo (Pazin-Lj. 1988). Obsežne raziskave problemov identitete in vaških praznikov skupaj s kolegi iz Gradca (Avstrija) v obmejnem naselju Blatno (1987–90) in v Matarskem podolju (naselji Obrov, Hrušica). Na seminarjih od 1989 do 1991 se je izpopolnjeval na področju velikih podatkovnih zbirk na seminarju v Goettingenu in področju kvalitativne in kvantitativne analize besedil vSalzburgu. Na področju priprave in obdelave velikih podatkovnih zbirk je organiziral seminarje o računalniških programih (KLEIO), predstavitve programov na sejmih informatike in v sodelovanju s kolegi in ustanovami iz Goettingena (Nemčija) in Kremsa (Avstrija) (1990–93) ter definiral zasnove etnološkega informacijskega sistema. Skupaj z Gerhardom Jaritzem iz Kremsa je uredil knjigo Image Processing in History: toward Open Systems (St. Katharinen 1993). Aktivno se je udeležil etnoloških in drugih kongresov ter posvetovanj v Neumu, Bgdu, Varaždinu, Portorožu, Pazinu, na Bledu, v Bremnu, Tuebingenu, Zürichu, Frankfurtu, Clcu, Pazinu, Salzburgu, Užgorodu in Bologni. Objavlja v Traditiones, Glasniku SED, Problemih, Etnološki tribini (Zagreb), Slavistični reviji, Gor. Ltku, Razgl, PrimSreč. F. ji avtor dveh etnoloških videofilmov.

Prim.: LAZU. 1982–1992; osebni podatki.

S. Tor.