Primorski slovenski biografski leksikon

Ferrari Renato, pisatelj, kronist družine Fabiani, antif. borec, r. 27. sept. 1908 v Gorici, živi v Milanu. Oče Romeo Ferrari, postajni načelnik, mati Gabriella Piazza, pranečak arh. M. Fabianija (gl. čl.). Osn. š. je obiskoval v Trstu, Welsu in Lj., tam tudi prvo gimn., klas. licej v Trstu in tam Trg. akad. Obiskoval v Firencah Ekon. fak. in se učil angl., nato ekonomijo v Trstu, diplomiral 1931. V otroštvu in mladosti se je močno navezal na babičine sorodnike Fabianijeve iz Kobdilja in ohranil to vez za vse življenje. 1926 se je v Trstu zaposlil pri Assicurazioni Generali in se vključil v skup. antifašistov, ki se je zbirala okrog E. Bartellinija in imela preko L. Fabianija (gl. čl.) povezavo z antifašisti v Milanu. Aretirali so ga 25. apr. 1928, ga zaprli v jezuitski zapor v Trstu in v Milanu. Konfiniran je bil za pet let zaradi antif. in protinarodne propagande, zaradi naklonjenosti do slov. govorečih prebivalcev. Dve leti je bil na otokih Tremiti in dve leti v sanatoriju. Potem je za krajši čas poučeval na gimn. v Tolminu, a je bil iz polit. razlogov odpuščen na poseg. gor. prefekta. V Milanu je poučeval na zas. šolah in delal kot urednik. Sodeloval je v odporništvu v Lombardiji. Po vojni je učil angl. in nemšč. v večernih tečajih. 1975 je izšel njegov roman Il gelso dei Fabiani, 1984 Cani e gatti a Trieste (Istice), 1993 roman Il caffè Ferrari ai volti di Chiozza. L. 1969 in 1971 je prejel nagrado Dež. združenja pisateljev F-JK. Radio Trst A je 1985 oddajal niz črtic Fabianijevi iz Kobdilja v prevodu Radoslave Premrl. – V svojih delih piše idealizirano o življenju Slovencev na Krasu, govori o sožitju med narodi na tem območju, se zavzema za večjezičnost in večkulturnost, vendar označuje slov. narod. prizadevanja kot nacionalizem. Kot prevajalec je sodeloval pri raznih revijah in prevedel več del iz nemšč. in angl. (Poe, Goethe, Dickens, Defoe, Swift, A. Schalek idr.). Črtice in članke je objavljal v Picc., Il Corriere di Trieste, Il Lavoratore, L'idea liberale, Umana in dr.

Prim.: Ustni viri R. Ferrarija; pisno gradivo istega; D. Fabjan Bajc, ocena romana Il affè Ferrari, RAITrstA 16. jul. 1993.

ldt

Debeljak Turk, Lida: Ferrari, Renato (1908–2002). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1009460/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (30. oktober 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine