Ferluga, Jadran (1920–2004)

Ferluga Jadran, največji slov. bizantolog, r. 13. febr. 1920 v Trstu; poleti živi v Motovunu v Istri, pozimi v Münstru v Nemčiji. Stari oče Štefan, šolski upravitelj na Opčinah pri Trstu (gl. čl.), oče Karel, odvetnik v Trstu (gl. čl.) mati Felicita Stamberger, roj. v Ojesinu na Poljskem, gospodinja. Osn. š. v Ilir. Bistrici (1926–30), gimn. na Reki in v Čedadu (1930–39), U. Sorbona (Pariz, 1946–47, zgod.), diplomiral na Filoz. fak. v Bgdu, oddelek za zgod. 1949; nadaljeval na Inštitutu za družbene vede v Bgdu (1950–52) in doktoriral 1956 s tezo Vizantiska uprava u Dalmaciji (izdala SAZU. v Bgdu 1957). Službe: bibliotekar Seminarja za bizantologijo na Filoz. fak. v Bgdu (1949–50 in 1952–57); docent za zgod. narodov Jsle 1957–62 tam, izredni prof. 1962–68; redni prof. 1968; od 1968–70 je bil »visiting« prof. na Filoz. fak. U. v Münstru v Zah. Nem. v Seminarju za bizantologijo, od 1970–85 redni prof. in direktor tega Seminarja, od upokojitve 1985 zaslužni (emeritus) prof. münstrske U. Vmes je bil prodekan Filoz. fak. U. v Bgdu 1966–67, dekan Zgod. fak. v Münstru 1971–72, visiting prof. U. v Chicagu, letni semester 1963. – Njegovo področje raziskovanja je Balkan v zgodnjem sred. veku od V. do XIII. stol. : komentarji bizantinskih virov, bizant. administracija, trgovina; prihod, naselitev, prve države Slovanov; bizant. Dalmacija, Istra in Italija; Jadransko morje; bizant. fevdalizem in provincialna uprava. Pisal je znanst. razprave, monografije, poročila, članke, kritike itd. in njegova bibliografija šteje nad 90 številk. Važnejše razprave so: Krstaški pohodi, Bgd 1966; Vizantiski izvori za istoriju naroda Jsle, t. III, Bgd 1966, str. 1–7, 13–21, 51–172, 189–217 (prevod in komentar bizant. virov: Taktikoni, Leon Djakon, Skylitzes in Kekaymenos); Bisanzio. Società e stato, Firenze 1974; Byzantium on the Balkans. Studies on the Byzantine Administration and the Southern Slave from the VIIth to the XIIth Centuries, Amsterdam 1976; L'amministrazione bizantina in Dalmazia, Venezia 1978; Bizantinska družba in država, Lj. 1990; Untersuchungen zur bysantinischen Provinzverwaltung (razni članki, 1992). – Izdajal je sam in z drugimi Glossar zur frühmittelalterlichen Geschichte in östlichen Europa, Wiesbaden. Serie B. Griechische Namen. Namen bis 1025 (1. zv. 1980, 2. zv. v šestih snopičih 1981–84). – Lexikon des Mittelalters, München-Zürich (od 1977 dalje). Za Enc Jsle je napisal 8 člankov (1955–68). – Dopisni član je (socio corrispondente esterno) Deputazione di storia patria per la Venezia in Società dalmata di storia patria. – Veliko je predaval na mednar. zborovanjih: Dubrovnik, Zadar, Lj., Piran, Trst, Turin, Bologna, Spoleto, Rim, Wroclaw, Stuttgart, Göttingen, Strassbourg, Toulouse, Atene, Tebe, Solun, Carigrad. – Poročen je (od 18. mar. 1947) s Katico Dedinac in imata hčer Vesno in sina Gregorja. – Zaradi protifaš. dejavnosti je bil 1940 zaprt na Reki, potem interniran v juž. It.

Prim.: Osebni podatki (pismo 1. jun. 1992); Schriftenverzeichnis J. F., zusammengestellt von Günter Prinzing, Münster 1985 (popolna bibliografija, ki so jo sestavili sodelavci Seminarja za bizantologijo ob Ferlugovem 65. rojstnem dnevu); Enc Sje 3, 98.

Jem.