Ferenc, Tone (1927–2003)

Ferenc Tone, zgodovinar, r. 6. dec. 1927 v Veržeju, živi v Lj. Oče srednji kmet Anton, mati Marija Osterc (sestra skladatelja Slavka O.). L. 1951 je maturiral na gimn. v Murski Soboti, študij zgod. je končal na lj. Filoz. fak. (1956). Za dr. zgod. ved je bil promoviran na bgd. U (1965) z disertacijo o nem. raznarodovalni politiki v Sji. Služboval je v Muzeju NOB v Lj. (1956–59), od tod je prišel na IZDG ter nato v Muzej ljudske revolucije (1965–68). Od 1968 je ponovno služboval v IZDG (1969 arhivski svetovalec, 1971 višji znanstveni sodelavec, 1974 višji arhivist, 1976 znanstv. svetnik in v 1. 1971–75 direktor). L. 1981 je postal redni prof. na lj. U. – V F-evem raziskovalnem delu na polju novejše slov. zgod. ima posebno mesto Primor. zlasti med drugo svet. vojno. Prva F-eva zgod. razprava je posvečena prav NOS za Primor. Slov. (Letopis Muzeja NOB 1/1957). F-evih razprav in člankov o dogodkih na Primor. je okoli 50 (F-eva bibliografija v Prispevkih za novejšo zgod. 27/1987, 238–52), govorijo pa o delovanju KPS in OF na Primor. (PZDG 1/1960), o vseljudski vstaji na Primor. sept. 1943 (več člankov in razprav), o nem. operacijski coni »Jadransko Primorje« (ZČ 19–20/1965–66), Borec 28/1976) o nem. in it. represivnih ukrepih (požig Vojskega, Ustja in Strmeča, Rižarna, uboj partizanov v Idrijskih Krnicah itd.), o posameznih udeležencih NOB (Janko Premrl-Vojko, Ivan Sulič-Car, Cveto Močnik- Florijan itd.), o odnosih med NOB in Furlanijo (Borec 38/1986) in o NOB na Primor. za tuje publikacije (o IX. korpusu za videmsko Rassegna di storia contemporanea 2/1972; o »goriški fronti« v II fronte partigiano di Gorizia, Gorizia 1973). V F-evih samostojnih objavah pa je o Primorski beseda zlasti v Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943 (Mrb. 1967), Ljudska oblast na Slovenskem 1941–45 (I–III, Lj. 1985–91) ter posebej v Satan, njegovo delo in smrt (Lj. 1979) in Primorska pred vseljudsko vstajo. Južnoprimorski odred in Gregorčičeva brigada (Lj. 1983). – F. se je posvečal tudi zgod. narodnorevolucionarne organizacije TIGR in objavil knjigo Akcije TIGR v Avstriji in Italiji spomladi 1940 (Lj. 1977), skupaj z Milico Kacin-Wohinz in Tonetom Zornom pa je sodeloval pri knjigi Slovenci v zamejstvu. Pregled zgodovine 1918–45 (Lj. 1974). Kot ekspert je sodeloval na procesu v Trstu (1976) proti pripadnikom SS v zvezi z zločini v Rižarni, 1990 je v PDk (7. avg. 1990) objavil prvi seznam deportiranih iz Trsta in Gorice (maj 1945) iz arhivskih hranilišč v Sji.

Prim.: Enc Sje 3, 96; Prispevki za novejšo zgodovino 27/1987, 231–52; ZČ 41/1987, 393–98.

Ured.