Fatur, Dragotin (1895–1973)

Fatur Dragotin, arhitekt, r. 13. okt. 1895 v Divači, u. 16. sept. 1973 v Lj. Sodi v prvo generacijo arhitektov, izšolanih na novo ustanovljeni U. v Lj. in med prve tri diplomante Odd. za arhit. Tehn. fak., ki so se šolali pri prof. J. Plečniku in I. Vurniku. Že v Plečnikovi š. je kazal samosvoje usmeritve, ki so odstopale od učiteljevih pričakovanj. Zato ni nenavadno, da se je takoj po diplomi odvrnil od Plečnikovih postulatov. Njegov nastop s kiparjem Tinetom Kosom 1925 kaže na njegovo pristajanje na aktualno izraznost ekspresionizma, ki se je prav takrat že prevešala v novo stvarnost. Svoja stališča je še radikaliziral s kritičnim prispevkom in risbami v avantgardistični reviji Tank (1927). F-jeva sočasna in poznejša dela kot pozidava Sokolskega doma na Jesenicah (1926), predvsem pa prezidava žup. c. na Jesenicah z ureditvijo okolice, tamkajšnje kavarne Novak v dinamiziranih oblih formah, pogosto zaključenih z ekspresionistično plastiko na najbolj čisto različico ekspresionistične arhitekture na Slovenskem. To pomeni, da v njej ni iskal opore ne v Plečnikovem »klasicizmu« ne v radikalnem avantgardističnem konstruktivizmu. Vendar vse to velja za oblikovanje mas na zunanjščini. V notranjščinah (to velja zlasti za prenovljeno žup. c. na Jesenicah) se še čuti Plečnikov vpliv tako v organizaciji prostora kot v detajlih. L. 1930 pomeni prelom. F. je začel sodelovati z arhitektoma Miroslavom Kosom in Jožetom Platnerjem, njihovo skupno delo pa kaže novo razvojno stopnjo v smeri aktualnega funkcionalizma. Stroge kubične forme poslovno-stanovanjske zgradbe Hranilnega in posojilnega konzorcija na nekdanji Gajevi ul. (danes Štefanovi; 1929–31) so neposredni odsev te nove, po Le Corbusierju in njegovih somišljenikih formulirane miselnosti. V istem duhu nastajajo F-jeve enodružinske hiše na Mirju. Enako estetiko zagovarja revija Arhitektura (1931–34), ki jo je po prvi št. v redakciji Rajka Ložarja začel urejati F. Bil je tudi njen soustanovitelj. F. se je pred vojno zaposlil kot prof. na Tehn. sred. š. Bil je interniran v Dachau (1944–45). Po vojni je bil sprva zaposlen v Splošnem stavbnem podjetju (1948–51), odtlej 10 let kot specialist kalkulant pri Slovenijaprojektu. Upokojen je bil 1961.

Prim.: F. Šijanec, Sodobna slov. likovna umetnost, Mrb. 1961, 440; P. Krečič, Sinteza, št. 28, 29, 1973, str. 9; Enc Sje 3, 1989, 92.

Kčč