Fabjan, Diomira (1937–2019)

Fabjan Diomira, por. Bajc, profesorica in prevajalka, r. 11. maja 1937 v Trstu, kjer živi. Oče Franc, čevljar, iz Kobdilja, mati Judita Širca, čevljarska pomočnica, iz Pliskovice. Osn. š., nižjo sred. š. in klas. licej v Trstu; maturirala z odliko in prejela pismene čestitke prosvetnega ministra. V Benetkah je dobila štipendijo na Fak. za tuje jezike in književnosti (Câ Foscari), kjer je v ak. 1. 1965/66 diplomirala s tezo o Dnevniku pisatelja F. M. Dostojevskega. Od 1959 do 1961 in od 1966 do 1973 je učila ital. na raznih slov. niž. sred. šolah, od 1973 do 1988 pa je bila redna prof. na liceju F. Prešerna. V letih 1983–86 in od 1989 dalje poučuje prevajanje iz slov. v it. na Fak. za tolmače in prevajalce v Trstu. S prevajanjem se je začela resno ukvarjati v 70ih letih. Njen glavni nagib pri tem delu je, kot je sama povedala v intervjuju za Delo časnikarki Marjeti Novak, ljubezen do slov. književnosti in želja, da bi jo spoznali in cenili tudi tujci. Zato prevaja povečini iz slov. v it. Doslej je objavila prevode naslednjih knjižnih enot: I. Cankar, Podobe iz sanj (Marietti, Turin 1983); M. Sattler, Ljubljana (CZ, Lj. 1987); M. Kmecl, Ljubljana (Motovun, Lj. 1987); B. Marušič, Nova Gorica (Motovun, Lj. 1988); M. Meršol, Dobrodošli v Sloveniji (Motovun, Lj. 1988); 28 pesmi za Festival šansona v Rogaški Slatini (1988); Razni avtorji, Slovenija (CZ, Lj. 1992); A. Rebula, V Sibilinem vetru (EST, Trst 1992); B. Mihelič, Vodnik po Ljubljani (DZS, Lj. 1993). Nadalje je za knjigo Prgišče Krasa (HPO, 1983) prevedla 30 pesmi A. Miklavca; za knjigo M. Bora, J. Šavlija in I. Tomažiča (Veneti, 1992) je prevedla esej p. Tomažiča. Več odlomkov in črtic je prevedla za knjigo J. Pirjevca Introd. alla storia cult. e poli. a TS nel '900 (Z. Kveder, B. Pahor, A. Rebula, M. Lipovec); brošuro Draga Sedmaka Soška fronta (1992). Njeni krajši prevodi so izšli tudi v Le Livre slovène (1973), v II Piccolo (1982), v zborniku Vilenica (1987, 1989, 1990, 1991), v Sodobnosti 1989), v Isonzo/Soča (1989) itd. Za Radio Trst A je prevajala iz it. (I. A. Chiusano, I. Calvino, N. Ginzburg) in iz španšč. (J. Ruiz de Alarcón, J. Benavente), sodeluje pa tudi z recenzijami. Občasno je pisala v PDk in v slov. revije (CZ, Mladika, PrimSreč) o prevajalskih in jezikovnih problemih. Clanica je Društva slovenskih književnih prevajalcev in je tudi predavala na društvenih srečanjih v Krškem (1984) in v Škof ji Loki (1986) o prevajalskih izkušnjah in o prevodih v it. del Ivana Tavčarja. Večkrat je predstavila pisatelja A. Rebulo (v Gorici, Izoli, Trstu), tudi Italijanom na simpozijijLetterature di frontiera (1990). Njena pregledna predstavitev tega avtorja je izšla v knjižici Večer z Alojzom Rebulo (SSK, Trst 1989). Z N. Pertot je prevedela v slov. Didaktične načrte za osn. š. v Italiji (1992). – V predalu ima še naslednje prevode: B. Hofman, Noč do jutra (roman); A. Capuder, Bič in vrtavka (roman); E. Kocbek, Blažena krivda (novela); D. Smole, Antigona (tragedija); I. Cankar, Kralj na Betajnovi (drama); 40 pesmi L. Šorli, in odlomke iz del A. Rebule, B. Pahorja, B. Zupančiča, C. Zlobca, M. Mihelič, Z. Tavčar. – V l. 1985–1987 je bila na štipendiji za študijsko izpopolnjevanje v Lj., kjer je pod mentorstvom dr. J. Toporišiča zbirala gradivo za slov.-ital. frazeološki slovar: doslej je zbrala okrog 3.000 gesel. V sodelovanju s prof. L. Rehar pripravlja slov.-ital. in ital. -slov. slovarček tkim. »lažnih prijateljev«.

Prim.: Osebni podatki 10. jul. 1993; PDk 19., 22. in 25. maja 1983; 9. in 26. okt. 1989; 27. apr. 1990; 3. maja 1990; 15. dec. 1992; 5. feb. 1993; 21. maja 1993; Picc. 2. jan. 1979; 20. apr. 1982; Delo 20. maja 1983; 18. okt. 1984; NL 7. jan. 1993; II Sabato 23. apr. 1983; Arhiv OZE pri NŠK-Trst.

Ropet