Primorski slovenski biografski leksikon
Fabiani Lorenzo (Renzi), agronom, antif. borec, r. 24. jul. 1907 v Kobdilju, u. 27. maja 1973 v Gorici. Oče Maks, arhitekt (gl. čl.), mati Francesca de Rochi. Starša sta se ločila kmalu po njegovem rojstvu in je živel pri tetah in babici v Kobdilju, Gor. in Lj. Osn. nem. š. je obiskoval v Lj., po vojni znanstv. licej v Gor. Agronomijo je študiral v Milanu, kjer se je vključil v antif. skupino (Giovane Italia), ki jo je vodil Lelio Basso, medtem ko se je v Kobdilju postavil na stran slov. nar. pravic. Aretiran je bil 1928 v Kobdilju, zaprt v Milanu in konfiniran na otok Lipari, kjer je prišel v stik s slov. konfiniranci in bil dr. J. Kralju za pričo pri poroki. Z dr. S. Tuto si je dopisoval v slov. do konca življenja. V Milanu je 1931 diplomiral v agronomiji, nato učil v zas. šoli, vodil tečaje v bocenski pokr. in delal kot konzulent v prehrambeni ind. 1952 je po smrti E. Fabianija podedoval preostalo posestvo v Kobdilju. Po vojni je delal v Kmečkih zadr. v deželi Trid.-Gor. Poadižje kot izvedenec pri zavarovalnicah, opravljal razne funkcije v drž. agr. ustanovah in po nalogu FAO ter Zdr. narodov v raznih državah (tudi v Jsi). Bil je tudi gost agronomov Sje, ki so ga sprejeli z »nezasluženimi častmi« (pismo R. Ferrariju 26. avg. 1967). Njegova publicistična dejavnost obsega dve knjigi o gojenju krompirja in veliko člankov, objavljenih v strok. revijah. V zadnjih letih življenja je bil v konfliktu s sod. živ. industrijo, razočaran nad posegi v agronomiji (»… ostajam sam na okopih v sterilnem boju proti neodgovorni, lahkomiselni uporabi fitofarmakoloških sredstev z visokim kvocientom toksičnosti«; pismo R. Ferrariju).
Prim.: Pisno gradivo R. Ferrarija; R. Ferrari, Fabianijevi iz Kobdila, RAITrstaA junij–sept. 1985; A. Kralj, Iz spominov na Lipari, Meddobje št. 5–6, Buenos Aires 1964; Sardoč, 57 pass.
ldt
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine