Furlan, Andrej (1870–1951)

Furlan Andrej, organizator, duhovnik, r. 18. okt. 1870 v Trstu, u. 31. avg. 1951 v Gornjem Logatcu; oče Anton, kmet iz Vipave, mati Marija Pollik. Osn. š. in gimn. je obiskoval v Trstu, semenišče v Gor.; ord. 2. jul. 1893 z dispenzo iz Rima, ker še ni imel 24 let. Potem je bil kpl. pri Sv. Ivanu v Trstu, v Miljah in pri Novem sv. Antonu v Trstu. Nato je bil 37 let žpk v Sv. Križu pri Trstu (1906–43). Jul. 1943 se je preselil na Planino k Windischgraetzu za hišnega kpl. Ko je bil Windischgraetzov grad požgan, je šel za župnega upravitelja v Gornji Logatec. F. je bil vzoren dušni pastir in katoliški organizator. Kot kaplan pri Novem sv. Antonu je s kpl. Čokom organiziral katol. delavstvo. Še bolj se je razmahnilo njegovo organizacijsko delo v Sv. Križu. Starejši Križani se dobro spominjajo in ne morejo prehvaliti njegovih verskih manifestacij z veličastnimi procesijami. Najbolj se jim je vtisnila v spomin procesija s kipom Srca Jezusovega v jubilejnem letu 1933, katere se je udeležil škof Alojzij Fogar in čez 5.000 vernikov iz trž. okolice. V Sv. Križu je ustanovil Marijino družbo, ki je štela lepo število članic, potem podružnico Slov. straže, narodnoobrambne organizacije s knjižnico in pevskim zborom. Pod okriljem Slov. straže je ustanovil prvi slov. otroški vrtec na Tržaškem. Vanj je zahajalo veliko otrok vse do prve svet. vojne. Obnovil je ž. c, ki je bila ob njegovem prihodu v zelo slabem stanju, in jo dal poslikati. Udeležil se je slov. romanja v Sveto deželo (menda 1910). Ena največjih njegovih pobud je bila ustanovitev Hranilnice in posojilnice v Sv. Križu 1908. Ustanovnega občnega zbora se je udeležil tudi oče slov. zadružništva dr. Janez Evang. Krek. Hranilnica je uspešno delovala do 1938, ko so jo fašisti likvidirali. V najtežjih letih fašizma je moral marsikaj prestati: 12. maja 1921 so ga fašisti odurno pozvali, naj zapusti župnijo, sicer ga bodo odstranili s silo; na dan volitev (15. maja 1921) so ga pretepli; nov. 1922, komaj so prišli na oblast, je moral popiti pol litra ricinovega olja. Tudi kasneje so ga preganjali zaradi slov. pridig in petja v cerkvi ter zaradi slov. krščanskega verouka za otroke. Sodeloval je pri odseku za narodno in socialno politiko, ki ga je bil ustanovil Zbor svečenikov sv. Pavla. Bil je voditelj D. Č. (Duhovnikov častilcev – Sacerdotes adoratores) za trž. škofijo in objavil v ZbsvP nekaj člankov, npr. Venite adoremus!, Nazaj v evharistični raj ter razpravo Evharistična dejavnost duhovnika–adoratorja (ZbsvP 1920, 141–42; 172–73;

1921, 90–95).

Prim.: Žpk arhiv v Sv. Križu; ZbsvP 1920, 107; 1922, 201; KatG 8. maja 1975.

J. K.