Frančeškin, Andrej (1939–2016)

Frančeškin Andrej, psiholog, r. 28. nov. 1939 v Kostanjevici na Krasu. Oče Ernest, mizar, mati Marija Pahor. Osn. š. v domači vasi, nižjo gimn. v Dobravljah pri Ajdovščini in Mirnu (1951–55), višjo v Novi Gorici (1955–59), psihologijo in filozofijo na ljU (diplomiral 1966). Absolvent 3. stopnje za poklicno usmerjanje na katedri za psihologijo, član PZE. Kot absolvent je bil šest mesecev honorarno v rudniku živega srebra v Idriji, kjer je zbiral gradivo za študijo o latentni brezposelnosti, šest mesecev pa je delal v Mariborski tekstilni tovarni kot član študijske skupine pod vodstvom Levina Šebka (ki je izsledke te skupine posredoval na svetovnem kongresu psihologov). Tu se je F-u izoblikovalo diplomsko delo Vpliv delovodij na delovno moralo delavk, za katero je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Od 1956 zaposlen na Skupnosti zaposlovanja v Novi Gorici (prej Zavod za zaposlovanje) kot vodja službe za poklicno usmerjanje, ki zajema vse tri severnoprimorske občine. F. je objavil nekaj prispevkov v reviji Sreč (Samoocenjevanje in poklicna usmerjenost mladine, Sposobnosti in poklicna usmerjenost mladine; oboje s sodel. Moma Mininčića). Kasneje je raziskoval pomen in vlogo otroških igrač v sodelovanju z Oskarjem Kogojem. Oba sta se udeležila kongresa psihologov v Moskvi (1975), imela referat Oblikovanje za otroke (F-ov delež je v analizi in utemeljitvi novih otroških igrač, ki jih je konstruiral Oskar Kogoj). V skrajšani obliki je članek izšel v ruski reviji Tehničeskaja estetika (1977) ter v Industrial design (1977). F. je 1975 sodeloval na kongresu psihologov v Skopju z referatom, ki je bil objavljen v kongresnem gradivu. V listu Občan in delo je objavil: Komisija za psihodiagnostiko le usmerja (1974), Analiza in modifikacija testa »Diski« (1975), ki ga je prej imel na simpoziju psihologov v Portorožu (1973), Profili nekaterih šol II. stopnje, primerjava med njimi in poklicno svetovanje (1978). Več člankov je izšlo v glasilu mirenskega Cicibana (Nekatera izhodišča oblikovanja za otroke, Design za človeka in družbo (skupaj z M. Mininčićem; oboje 1975), dalje: Veljavnost informacij o osnovnošolcih za napovedovanje uspešnosti na poklicni šoli v Novi Gorici, O nadpovprečno nadarjenih učencih osnovnih šol (referat na Simpoziju o talentovani omladini Jugoslavije v Sisku), Igra in vzgoja (katalog Cicibana v Mirnu). F. je bil tudi predavatelj na Delavski univerzi v Novi Gorici (industrijska psihologija), predaval je na Šoli za starše, tudi v Štandrežu in Doberdobu. Večkrat je predaval na slov. TV (1974 in 1977) o poklicnem usmerjanju, o usmerjenem izobraževanju. Napisal je oceno dela Ivana Omana, Teorija in praksa poklicnega usmerjanja (1976). Sam je skonstruiral dve igrači: Pitagorov izrek (Pitagorovi trikotniki) in Mozaik-Domino (oboje odkupila tovarna igrač Ciciban; prvo proizvaja, druga je v izdelavi). Pri obeh je kar najbolj upošteval dejstvo, naj bi igrače v otroku razvijale kreativno mišljenje.

Prim.: pg [= Peter Grum], Prodoren uspeh na svetovnem kongresu industrijskega oblikovanja, PrimN 1977; Tit Doberšek, Design in družba, Delo 1977; NRazgl 1969, 19. apr., 24. maja, 7. junija.

Brj.