Foramiti, Andrej (?–?)

Foramiti Andrej, arhidiakon v Tolminu, doktor sv. pisma in obojega prava. Čedadski kapitelj ga je 1737 imenoval za arhidiakona v Tolminu. Tu je ostal do 1752. Takoj je prišel v spor s tolminskim grofom Coroninijem, ki se je dve leti boril proti njemu in pošiljal pritožbe v Gradec, a brez uspeha, ker je imel F. tam svoje zagovornike. Coronini se je o njem izrazil, da ima v teh krajih neomejeno oblast, »kot bi bil papež in cesar«. F. je branil privilegije čedadskcga kapitlja, ki jih je 1459 dobil od papeža Pija II. Duhovno oblast na Tolminskem je kapitelj ohranil vse do 1782. F. ni trpel, da bi bili duhovniki grofu podložni v civilnih in svetnih stvareh. Nad duhovniki si je lastil popolno pravico. Ko je uvedel neko novo cerkveno desetino, se mu je uprl knežki žpk Štefan Golja (gl. čl.), ki se je boril za svoje pravice tudi proti tolminskemu grofu Coroniniju. F., ki je prej zelo cenil žpk na Kneži in hvalil njegovo delovanje, je hipoma postal njegov sovražnik. Proti njemu je uvedel preiskavo, ki je trajala od 14. febr. do 21. maja 1743. F. je ostal v Podmelcu 16 dni in zaslišal 80 prič. 11. marca 1743 je izdal dekret o aretaciji žpk Golje, ki pa se je pravočasno umaknil. Zaradi tega ga je suspendiral »ab officio« in 14. jun. 1744 izrekel sodbo na zaplembo celotnega premoženja. Po Goljevi pritožbi je vsa zadeva prešla na Dunaj, na nunciaturo, in nuncij kardinal Paolucci je 15. decembra 1744 izdal odlok, po katerem je F. moral vrniti zaplenjene predmete. Hkrati je ukazal, naj pride vizitator in ponovno zasliši priče ter žpk samega. Nova preiskava je pokazala, da je žpk Štefan Golja nedolžen.

Prim.: Rutar, Tolm., 175; Arhiv čedadskcga kapitlja, ki hrani nad 6.000 strani zapisnika o tem procesu.

Jo. K.