Fon, Josip (1865–1925)

Fon Josip, pravnik, politik, r. 26. apr. 1865 v Volčah, u. 26. dec. 1925 v Mariboru. Gimn. je obiskoval v Gor. Nato je študiral na Dunaju pravo, katero je dovršil 1891. Posvetil se je sodni službi. Bil je sodnik v Gor. Po prvi svet. vojni se je preselil v Lj. V marcu 1920 je bil imenovan za poverjenika za pravosodje v dež. vladi za Slovenijo. Jeseni 1922 pa je postal podpreds. okrožnega sodišča v Mrbu. S politiko se je začel baviti 1907. V aprilu 1907 ga je društvo Sloga ob volitvah v drž. zbor predlagalo za kandidata v gor. okraju. F. je govoril na volivnih shodih v Šampasu, Sovodnjah in Čepovanu (apr. 1907), v Kozani in Kojskem (maja 1907). Povsod je poudarjal, da mora biti vera osnova vsega delovanja. F. je bil izvoljen s 3.587 glasovi proti Gabrijevčiču (gl. čl.) s 1.652 glasovi. Kot drž. poslanec je stopil v Slov. klub. V drž. zboru je bil zelo delaven. Nov. 1907 je zahteval, naj se na gor. srednjih š. nastavljajo slov. profesorji. Slov. klub je 8. nov. 1907 sprejel sklep o premestitvi slov. učit. iz Kopra v Gor. Nov. 1907 je F. kot soustanovitelj SLS za Goriško postal njen odbornik. Na ustanovnem občnem zbornu je govoril o š. programu gor. Sloge. V febr. 1908 je v drž. zboru zahteval premestitev slov. učit. iz Kopra v Gor. ter ustanovitev slav. gimn. in realke, slov. ljudske š. in slov. trgovske in obrtne š. v Gor. V apr. 1908 je s posebno interpelacijo v drž. zboru zahteval, naj se dijaki pri maturi v Gor. izprašujejo v materinščini in ne v nemščini. 3. dec. 1908 je v drž. zboru spet govoril o prenosu slov. učiteljišča iz Kopra v Gor. in o slov. osn. šolstvu. Slovenci nimajo v Gor. niti ene javne ljudske š., čeprav obiskuje zasebne ljudske š. nad 1.000 otrok. Ko se je v maju 1909 razvedelo, da so it. elementi dosegli preklic premestitve učit. iz Kopra v Gor., je F. takoj odšel na Dunaj posredovat in je uspel. Zasluge ima tudi pri ustanovitvi slov. gimn. v Gor. (1913). F. se je stalno zanimal za kmečka vprašanja, zlasti za briške kolone. Predlagal je, naj se kmetom delijo umetna gnojila iz drž. sredstev. V dec. 1907 je dosegel, da je poljedelsko ministrstvo dalo 60.000 kron v pomoč kmetom za nabavo sena. V začetku 1908 je zahteval uravnavo Soče in Vipave, pitno vodo na Krasu in v Brdih ter rešitev kolonskega vprašanja. 24. jan. 1909 je sklical shod kolonov v Kozani in poročal o delu na Dunaju. Dr. Andrej Pavlica pa je predložil v potrditev pravila Zveze slov. kolonov, ki so bila potrjena. 16. maja 1909 je na shodu slov. kolonov v Vipolžah poročal, da je v pripravi nova postava za rešitev kolonskega vprašanja; zanjo je tudi on dal nekaj predlogov. Za drž. poslanca je bil F. izvoljen tudi pri volitvah 1911, ki so bile zadnje v stari Avstriji. 1909 je bil izvoljen v gor. dež. zbor. Tedaj se je nagibal k novostrujarjem. V dež. zboru je skupaj s furlanskimi poslanci začel akcijo za nov kolonski zakon. Zanimal se je za povzdigo živinoreje, za ureditev planin in za pomoč vinogradnikom. V dež. zbor je bil spet izvoljen 1913 kot skupni kandidat stare in nove struje. Maja 1912 je postal ipreds. Goriške zveze, pri kateri je bilo včlanjenih 87 zadrug. V dec. 1917 je bil na zboru Vseslovenske ljudske stranke v Lj. izvoljen za podpreds. Pred prvo svet. vojno je bil F. član nadstrankarskega odbora za ustanovitev gor. banke, a do ustanovitve ni prišlo. Po kobarišikem prodoru v okt. 1917 so se begunci začeli vračati domov. F. je bil član osrednjega odbora za vrnitev beguncev in obnovo Primorja. Bil je tudi član dež. komisije za obnovo Goriške.

Prim.: J. F., KolGMD 1928, 115 (nakrolog s sl.); Gabršček II, 249, 273, 319, 324, 374, 402, 422, 460, 535, 538; Erjavec 274, 292, 293; Kron 1934, 244; SP 1922, 322; PrimL 4. in 18. apr., 2., 9. in 16. maja, 14. in 28. nov. ,19. in 27. dec. 1907; 6. in 27. febr., 16. apr., 24. dec. 1908; 28. jan. in 19. maja 1909.

K-n